V Skopju in Zagrebu spomin na Mater Terezijo

Slovenija | 11.09.2016, 15:21 Marjana Debevec

V Skopju je dopoldne potekala zahvalna slovesnost za kanonizacijo Matere Terezije. Poseben odposlanec papeža Frančiška je bil sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić. Mati Terezija iz Kalkute se je namreč kot Agnes Gonxha Bojaxhiu rodila v današnjem Skopju, zato so se Makedonci že dlje časa zavzeto pripravljali na današnjo slovesnost. Povejmo še to, da so izreki Matere Terezije po vsem mestu Skopju, najdemo jih tudi na državnih stavbah. V Zagrebu pa so ob kanonizaciji Matere Terezije odprli razstavo o življenju in delu nove svetnice katoliške Cerkve.

Razstava, z naslovom „Mati Terezija – življenje, duhovnost, sporočilo“, je na ogled v cerkvi sv. Blaža do 18. sesptembra. Med dosedanjimi obiskovalci je precej skupin šolarjev, ki se ob tej priložnosti srečajo tudi z misijonarkami ljubezni; v njihovi zagrebški skupnosti je kar štiriindvajset sester Matere Terezije.

Ob odprtju razstave o Materi Tereziji so v Zagrebu pripravili slovesnost, na kateri je o njej spregovoril zagrebški pomožni škof Valentin Pozaić. Prišli so tudi predstavniki diplomatskega zbora od veleposlanika Albanije do veleposlanika Indije, saj je Mati Terezija začela pomagati najbolj ubogim med ubogimi prav v tej deželi.

Razstavo so postavili v župniji sv. Blaža tudi zato, ker je Mati Terezija med svojim prvim obiskom v Zagrebu bivala v njej. Na več kot sedemdesetih panojih je prikazano življenje svete Matere Terezije od njenih zgodnjih let v domači družini, ki je bivala v Skopju, do odhoda k loretskim setram, ustanovitve lastne skupnosti in njene širitve po vsem svetu.

Rastava prikazuje slovesnost njene beatifikacije in predstavlja nekatere čudeže, ki so se zgodili na njeno priprošnjo. Organizatorji so posebno pozornost namenili povezanosti Matere Terezije z Zagrebom. Iz tega mesta je odšla v misijone.

Dodajmo, da jo je na tej poti spremljala Slovenka Betka Kanjč. Pozneje je Mati Terezija še trikrat obiskala hrvaško prestolnico; ob drugem obisku je prišla tudi v Ljubljano. Na povabilo kardinala Kuharića je s hrvaškimi verniki romala v Marijo Bistrico in se udeležila srečanja bolnikov. Po osamosvojitvi Hrvaške je postala častna meščanka Zagreba ter dobila državljanstvo in diplomatski potni list novonastale države. Njeno nedavno razglasitev za svetnico želijo v Cerkvi na Hrvaškem izkoristiti tudi za to, da bi jo bolje spoznali in osvetlili njeno karizmo, s katero je reševala in po svojih sestrah še vedno rešuje stiske današnjega časa.