Muslimani med molitvijo v mošeji
Islamski voditelji obsodili nasilje v imenu vere
Svet | 02.09.2016, 10:41 Marjana Debevec
Več muslimanskih voditeljev z vsega je v zadnjem mesecu obsodila terorizem in nasilje v imenu vere. Najprej je papežu Frančišku napisal pismo veliki ajatola Makarem Shirazi iz Irana. V njem se mu zahvaljuje, da razločuje med mirnimi muslimani in islamskimi radikalci. Sledile pa so tudi izjave drugih islamskih verskih voditeljev.
Iranski veliki ajatola je v pismu papežu Frančišku zapisal, da ima večina muslimanov skrajne skupine za posamične ločine, ki ne sledijo pravim naukom islama. Maroški kralj Mohamed VI. pa je v nagovoru Maročanom, ki živijo na tujem, ostro govoril o islamskem terorizmu. Dejal je, da tisti, ki pobijajo nedolžne ljudi, niso muslimani.
O izzivih, s katerimi se sooča islam, se na srečanju v Riminiju spregovoril tudi veliki mufti na Hrvaškem Aziz Hasanović. Poudaril je, da mnogi izkoriščajo religijo za lastno korist. »Mi kot muslimani smo prepričani, da je uporaba islama za osebno korist, zloraba naše vere. Tisti, ki to delajo, pa so tudi manjšina; na svetu je namreč več kot milijarda in pol muslimanov«.
Spomnimo, da se je papež Frančišek v času svojega pontifikata srečal z več muslimanskimi voditelji ter obiskal nekaj mošej po svetu. V mošeji v Banguiju v Srednjeafriški republiki je pozval, naj se islam in krščanstvo skupaj postavita po robu fundamentalizmu: »Skupaj recimo ne sovraštvu, ne maščevanju, ne nasilju«.
Sveti oče je namreč prepričan, da če bodo muslimanski voditelji jasno povedali in trdno obsodili fundamentalistične skupine, bo svet videl, da islam ni nasilno verstvo.
Povejmo še to, da so šiitski muslimanski verski voditelji iz Irana in ameriški škofje v skupni izjavi poudarili, da se borijo proti orožju za množično uničevanje, terorizmu in nasilnemu verskemu ekstremizmu. »Krščanstvo in islam se skupaj zavzemata za ljubezen in spoštovanje do življenja, dostojanstva in blagra vseh članov človeške skupnost«, so zapisali in vse vernike pozvali, naj delajo za razvijanje kulture srečevanja, strpnosti, dialoga in miru, ki spoštuje verska izročila drugih.
