Soustanovitelj kontemplativne veje misijonarjev ljubezni o Materi Tereziji

Cerkev po svetu | 01.09.2016, 09:44 Marta Jerebič

Celo več kot 30-letni prijatelj matere Terezije, duhovnik Sebastian Vazhakala, ni vedel, da se je materi Tereziji, preden je ustanovila misijonarke ljubezni, prikazoval Jezus in je imela z njim pogovore. Šele po njeni smrti se je ta del duhovnega življenja matere Terezije razkril veliki večini ljudi. 'To je bilo veliko odkritje,' je za katoliško agencijo CNA povedal Vazhakala, ki je z materjo Terezijo soustanovitelj kontemplativne veje misijonarjev ljubezni. V obdobju od 10. septembra 1946 do 3. decembra 1947 je imela mati Terezija stalen stik z Jezusom z besedami in videnji, je dejal duhovnik Vazhakala.

Vse to se je dogajalo, ko je bila misijonarka v irskem redu loretskih sester in je poučevala v šoli St. Mary's v Kalkuti. Mati Terezija je zapisala, da je nekega dne pri svetem obhajilu slišala Jezusa reči: 'Hočem indijske redovnice, žrtve moje ljubezni, ki bodo Marija in Marta, ki bodo z menoj tako združene, da bodo mojo ljubezen izžarevale na duše.' Prav po teh sporočilih evharističnega Jezusa je mati Terezija prejela navodila za ustanovitev svoje kongregacije misijonark ljubezni. 'Z Jezusom je bila tako združena,' je pojasnil duhovnik Vazhakala, 'da je bila sposobna izžarevati ne svojo ljubezen, ampak skozi sebe Jezusovo ljubezen s človeškim izrazom.'

Jezus ji je povedal, s kakšnimi redovnicami želi, da bi bil napolnjen njen red: nenavezane redovnice pokrite z uboštvom križa, pokorne redovnice pokrite s pokorščino križa, redovnice, polne ljubezni, pokrite z ljubeznijo križa. Jezus jo je vprašal: 'Ali mi boš odrekla, da bi to storila zame?' Jezus ji je leta 1947 rekel: 'Sam ne morem iti k ubogim, ti me ponesi s seboj vanje.' Po tem obdobju veselja in tolažbe okrog leta 1949 je začela mati Terezija v duhovnem življenju doživljati 'strašno temo in sušo',' je dejal duhovnik Vazhakala. In sprva je menila, da je to zaradi njene lastne grešnosti, nevrednosti, njene lastne slabosti.

Duhovni voditelj je materi Tereziji takrat pomagal razumeti, da je ta duhovna suša le drug način, na katerega je Jezus želel, da je uboga z ubogimi v Kalkuti. To obdobje je trajalo skoraj 50 let, do njene smrti, in to je bilo zanjo zelo boleče. Duhovnik Vazhakala pa je povedal, da je rekla: 'Če more biti moja tema in suša za kakšno dušo luč, naj bom jaz prva, ki bo to storila. Če bo moje življenje, če bo moje trpljenje pomagalo dušam, da bodo rešene, potem raje trpim in umrem od stvarjenja sveta do konca časov.' Ljudje po vsem svetu so vedeli o vidnih delih ljubezni matere Terezije do ubogih in bolnih v predmestjih Kalkute, toda 'notranjega življenja matere ljudje ne poznajo,' je dejal duhovnik Vazhakala.

Geslo matere Terezije in geslo njene kongregacije so bile Jezusove besede: Žejen sem. Jezusovo žejo lahko potešijo tako, da mu prinašajo duše. 'In v vsakem dihu, vsakem vzdihu, vsakem delu duše naj bo dejanje Božje ljubezni. To je bila njena vsakdanja molitev. Prav to je nagibalo njo in vse žrtve tudi do 87. leta, brez počitka,' je dejal.

Mati Terezija si za časa svojega življenja na zemlji ni nikoli spočila od svojega dela in iz nebes še naprej 'dela' za duše. 'Ko bom umrla in šla domov k Bogu, bom lahko Bogu prinesla še več duš,' je nekoč dejala, je pripomnil duhovnik Vazhakala, Rekla je: 'V nebesih ne bom spala, ampak bom še bolj delala na drug način.'