Znakovni jezik za enakopravnost gluhih
Slovenija
Pred nami je mednarodni teden gluhih, potekal bo pod tematskim naslovom Z znakovnim jezikom sem enakopraven. V teh dneh bodo gluhi še posebej opozarjali na težave, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Že včeraj pa so gluhi in naglušni v Murski Soboti s slavnostno akademijo proslavili svoj mednarodni dan in tudi 60-letnico delovanja Društva gluhih in naglušnih Pomurja.
Svetovna zveza gluhih je leta 1958 v Rimu v Italiji sprejela svetovno manifestacijo »Mednarodni teden gluhih«, ki ga povsod po svetu praznujemo zadnji teden v septembru, v počastitev prvega svetovnega kongresa, ki je bil organiziran septembra leta 1951. Tokratni 58. mednarodni dan gluhih je bil v Murski Soboti in sovpada z 60. obletnico delovanja Društva gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota, s 65. obletnico ustanovitve Svetovne zveze gluhih v Rimu v Italiji, ter 10. obletnico sprejema Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.
Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931, in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V Zvezo je vključenih 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih. V Sloveniji 65 tisoč oseb nosi slušni aparat, v zvezo je vključenih približno 1500 gluhih, 1500 naglušnih, 65 gluho-slepih in približno 300 ljudi s polževim vsadkom.
Po navedbah Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je gluhota med najtežjimi invalidnostmi, ki se kaže v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Gluhi morajo imeti enak dostop do sodelovanja v osebnem, javnem in političnem prostoru kot vsi drugi, zmožnost znakovnega jezika za sporazumevanje in zagotavljanje tolmačev pa pomeni, da imajo tudi enako možnost zaposlovanja.
Sekretar pomurskega društva gluhih Branko Gornjec je opozoril na zakon o tolmaču znakovnega jezika iz leta 2001, s katerim so gluhi dobili pravico, da jih tolmač spremlja k zdravniku, na upravno enoto, na sestanek. »Po mojem je teh tolmačev odločno premalo, imamo jih 46, in če bi bi v vseh postopkih, kjer imamo po zakonu pravico do tolmača, za tega prosili, jih je premalo, saj ima 964 oseb odločbo za pravico do tolmača znakovnega jezika,« je dejal.
Udeleženci akademije z anslovom "Naredimo gluhoto vidno" v Murski Soboti so dokazali, da lahko soustvarjajo tudi take dogodke; na njej so namreč nastopali tudi gluhi in naglušni, ob tem pa na nemem nastopu govorili znakovni jezik, kar je bilo prvič v Sloveniji.
