IPF – bolj smrtonosna bolezen kot številne oblike raka
Slovenija | 16.09.2016, 19:00
Idiopatska pljučna fibroza (IPF) je bolezen neznanega vzroka. Povzroča brazgotinjenje pljuč. Preživetje pri tej bolezni je primerljivo s preživetjem pri raku pljuč, pa vendar o njej vemo zelo malo. Svetovna organizacija za Idiopatsko Pljučno Fibrozo prav zato vsako leto organizira teden osveščanja splošne javnosti o tej zelo hudi bolezni pljuč. Možnosti posvetovanja s pulmologom so te dni tudi v Ljubljani in Mariboru.
Vsako leto samo v Evropi na novo odkrijejo več kot 30 tisoč bolnikov z Idiopatsko pljučno fibrozo (IPF). To je neozdravljiva pljučna bolezen, ki je po svetu še vedno slabo poznana in prepoznana. Zaradi nenehnega napredovanja bolezni pljuča počasi izgubljajo sposobnost izmenjave kisika in ogljikovega dioksida. Pljuča se nepopravljivo zabrazgotinijo in postanejo luknjasta. »Gre za smrtonosno obolenje, ki povzroča nepovratno napredujoče brazgotinjenje pljuč, ki oteži dihanje in preprečuje zadostno preskrbo srca, mišic in vitalnih organov s kisikom.« Pomembno je, da jo odkrijemo čim bolj zgodaj. Ob svetovnem tednu Idiopatske pljučne fibroze tudi letos v Društvu pljučnih bolnikov Slovenije osveščajo o tej nevarni bolezni. »Poveča se verjetnost, če je bolezen že v družini, takrat govorimo o genetskem dejavniku, veliko večjo verjetnost, da zbolijo za IPF imajo kadilci in tisti ljudje, ki so kadarkoli v življenju delali v umazanem okolju s kemičnimi hlapi, spojinami,« pojasnjuje prim. dr. Katarina Osolnik iz Klinike Golnik.
Diagnostika in znaki bolezni
Diagnozo postavi več specialistov. IPF je težko diagnosticirati, saj se njeni zgodnji simptomi (kašelj, zadihanost, utrujenost) ne razlikujejo veliko od drugih pljučnih bolezni. Običajno v začetku bolniki opažajo težko sapo pri naporih, pridruži se suh kašelj, utrujenost, neješčnost, hujšanje. »V vsakdanjem življenju bolniki z IDP najprej čutijo svoje omejitve pri fizičnih aktivnostih. Če nekdo prejšnje leto še zmore hojo na Triglav, v naslednjem letu lahko ne zmore na bistveno nižji hrib, če bolezen hitro napreduje, opažajo, da so nesposobni že za osnovne aktivnosti doma, pridruži se hujšanje,« pravi dr. Osolnik. Ločimo 4 različne poteke bolezni.
Simptomi pri napredovani bolezni: kašelj in kratka sapa prisotna tudi ob mirovanju in preprostih vsakodnevnih aktivnostih.
Pridružena bolezenska stanja: srčno popuščanje, ki se lahko kaže z zadrževanjem tekočine v okončinah, pljučna hipertenzija, okužbe dihal, depresija, panični napadi in anksioznost.
Napoved razvoja bolezni
Prognoza pri idiopatski pljučni fibrozi je slaba, z višjo umrljivostjo kot pri večini zloglasnih vrst raka. Od postavitve diagnoze do smrti v povprečju minejo le dve do tri leta, vendar pa pravila ni, saj je bolezen nepredvidljiva, njen potek je težko napovedati. Življenjska doba nekaterih bolnikov je lahko krajša, pri drugih, pa se podaljša tudi na desetletje. Zaradi IPF umre več ljudi kot zaradi raka debelega črevesa, levkemije ali raka dojk. »Vemo, da je povprečno preživetje bolnikov po postavitvi diagnoze med dvema in petimi leti. Če to umrljivost primerjamo z rakavimi boleznimi, ugotovimo, da je umrljivost zaradi IPF praktično enaka kot celotna umrljivost zaradi pljučnega raka,« je povedala pulmologinja Katarina Osolnik.
Trenutno imamo v Sloveniji in v svetu na voljo dve zdravili, ki upočasnita napredovanje bolezni. Dodatna možnost, ki podaljša preživetje, je tudi presaditev pljuč. Ta je mogoča le pri omejenem številu bolnikov, pljuča presadijo približno petim odstotkom bolnikov.
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije za uvod v svetovni teden IPF vabi na posvetovalnici s pulmologom:
– v Ljubljani na Prešernovem trgu v soboto, 17.9., med 10. in 13. uro. Za pogovor bo na voljo prim. Katarina Osolnik, dr. med. (Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik).
– v Mariboru v torek, 20.9., od 15. do 18. ure, ko bosta v nakupovalnem središču Europark v Mariboru za pogovor na voljo prim. Nadja Triller, dr. med. (ZD Murska Sobota, dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo) in asist. Klara Svenšek, dr. med. (UKC Maribor, oddelek za pljučne bolezni).
