Stoletnica spominske cerkvice v Javorci
Cerkev na Slovenskem | 10.09.2016, 05:07 Petra Stopar
V dolini Tolminke bo v lesenem svetišču, simbolu želje vojakov prve svetovne vojne po miru, dopoldne osrednja spominska slovesnost s sveto mašo, ki jo bo daroval koprski škof Jurij Bizjak. Ob cerkvici sv. Duha v Javorci se bodo zbrali številni predstavniki drugih verskih skupnosti, zbrane bo nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.
Mineva sto let od izgradnje spominske cerkvice Sv. Duha v Javorci, ki so jo v zgolj šestih mesecih pretežno iz lesa dogradili avstro-ogrski vojaki na območju tolminskega odseka Soške fronte. Kot najlepši spomenik iz prve svetovne vojne na ozemlju Slovenije se je to leseno svetišče leta 2007 uvrstilo med zgodovinske spomenike, ki nosijo znak evropske kulturne dediščine. Je tudi ena izmed postaj na zgodovinski poti Pot miru, ki medsebojno povezuje spomenike in ostaline prve svetovne vojne v Zgornjem Posočju.
Objekt je zasnoval dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling, tedaj nadporočnik, organizacijo in vodenje gradnje pa je prevzel poročnik madžarskega rodu Géza Jablónszky. Ker je cerkvica precej odmaknjena od glavnih poti, so jo v Tolminskem muzeju obiskovalcem približali z razstavo. Več nam je povedala direktorica Tolminskega muzeja in urednica monografije Javorca 1916-2016, Damjana Fortunat Černilogar, pogovoru s katero lahko v celoti prisluhnete na pripeti povezavi.
Današnje slovesnosti ob 10. uri se bodo po navedbah ministrstva za kulturo poleg škofa Bizjaka, ki bo vodil somaševanje, med drugim udeležili tudi mufti Islamske skupnosti Nedžad Grabus, evangeličanski škof Geza Filo in vojaški vikar Matej Jakopič.
Za več informacij o razstavi se lahko obrnete na Tolminski muzej.
OBJAVLJAMO ZAPIS SEKRETARJA NA MINISTRSTVU ZA KULTURO SILVESTRA GABERŠČKA OB 90. OBLETNICI CERKVICE NA JAVORCI
Pred devetdesetimi leti je bila sredi divjanja 12 ofenziv v neposredni bližini prve vojne črte Soške fronte na stičišču pobočji Krna in Bogatina, postavljena in blagoslovljena spominska cerkev sv. Duha v Javorci.
Izjemen arhitekturni biser v osrčju Julijcev v dolini Tolminke, je edina cerkva v slogu secesije pri nas. Postavljena je bila v spomin padlim tovarišem, kot je zapisano na enem izmed napisov: »O nepozabni junaki Slemena, Mrzlega vrha, Vodil vrha, ki jih ti zidovi skrivajo in ohranjajo živa! Večni mir in občudujoča hvaležnost prihodnjih rodov vas bodo poplačali za pogum in zvestobo, ki ste ju dokazali v hudih bojih in ki ste ju zapečatili s hrabro smrtjo« in v nadaljevanju na drugem mestu beremo: »Ta spomenik so postavile vojskujoče se čete v formaciji tretje gorske brigade 15. korpusa v času vojne, v čast in spomin tukaj padlih tovarišev. Postavljen med 1. marcem in 1. novembrom 1916« po načrtih dunajskega arhitekta: poročnika Remigiusa Geylinga in voditelja del podporočnika Geza Jablonsky, ko se je ob Soči vse odvijalo:
»Pod slavnim poveljstvom najvišjega komandanta njegovega veličastva cesarja in kralja Franca Jožefa I. – Pod visokim poveljstvom najvišjega armadnega poveljnika njegove cesarsko-kraljeve visokosti bojnega maršala nadvojvode Fridericha – Pod poveljstvom armadnega poveljnika njegove ekselence armadnega generala Svetozara Boroeviča von Bojna«.
V petek 13. oktobra sta župnijski urad Marijinega vnebovzetja Tolmin in Občina Tolmin pripravili slovesnost obletnice postavitve spominske cerkve sv. Duha v Javorci, ki je bila pred devetdesetimi leti, natančno 12 dni pred cesarjevo smrtjo dograjena in blagoslovljena, zato ne preseneča sestavek o cerkvi v Javorci dr. Damjana Prelovška z naslovom »Zadnji spomenik monarhij”.
Sončno popoldne je ta dan privabilo mnoge od blizu in daleč k »baziliki miru«, kot si je cerkev že med snovanjem zamislil Remigius Geyling arhitekt in scenarist dunajske opere, sicer pa izhaja iz kroga Ottona Wagnerja – nestorja Dunajske secesije – »Jugendstila«, kateremu je na začetku pripadal tudi Jože Plečnik; zato ni čudno, da ob cerkvi v Javorci hkrati zaslutimo prisotnost veličanstva Wagnerjeve cerkve sv. Leopolda na Steinhofu in domiselnost Plečnikove cerkve sv. Duha, obe na Dunaju.
Svečano mašo je ob koperskem škofu msgr. Metodu Pirihu, sekretarju nunciature msgr. Kevinu Randallu, vojaškemu vikarju dr. Jožetu Plutu, vojašemu kaplanu Milanu Preglju, tolminskemu dekanu Slavku Obedu, tolminskemu župniku Silvestru Čibeju in kaplanu Damjanu Bajcu, vodil apostolski nunciji in dojen diplomatskega zbora v R Sloveniji dr. Santos Abril y Castello, ki je med pridigo z izbranimi besedami govoril o:” vojni, ki je vedno poraz za človeški razum vsakokrat, ko se nekje odpre vojno žarišče, ali kakršno koli nasilje, ki ima za posledico trpljenje in smrt nedolžnih, nemočnih in nezaščitenih, gre za zmago zla nad dobrim…najodločilnejši boj med dobrim in zlom, pa se tudi danes odvija v srcu vsakega posameznika. Vsak človek s svojimi majhnimi, ali velikimi izbirami, odločitvami in ravnanji prinaša v ta svet ali več luči, življenja, veselja ali pa več teme, žalosti in trpljenja; najprej zase, za svoje bližnje, za svoj narod, nenazadnje pa tudi za ves svet...” Zbrana množica “romarjev miru”, med katerimi so bili veleposlanik R Avstrije dr. Valentin Inzko, veleposlanica R Češke Ivana Hlavsova, vojaški ataše R Madžarske Sandor Juhasz, poslanca v Državnem zboru dr. Vasja Klavora in Ciril Testen, župan občine Ernest Kemperle in drugi predstavniki javnega življenja, se je po končanem bogoslužju udeležila še krajše spominske akademije, nato pa je sledila priložnostna pogostitev pred cerkvijo.
Vsakega obiskovalca te cerkve nagovorijo zgovorni zgodovinski zapisi in pretresejo imena 2808 padlih vžgana na lesenih ploščah, ki so sestavljene iz zabojev za strelivo in so kot listi »knjige življenja« postavljene vzdolž bočnih sten notranjosti. V med okenskih poljih na zunanjščini so naslikani grbi kronskih dežel Avstro Ogerske, nad vhodno lopo pod zvonikom pa sta ob dveh »nedeljivih in neločljivih« grbih Avstrije in Madžarske napis: »PAX« in pod njim sončna ura. Skoraj neopazno pa je sporočilo, ki je zapisano na majhni kamniti tabli na levi strani ob vhodnih vratih : »Ultra cineres hostium ira non superest«, kar bi se po Slovensko glasilo: »Sovraštvo ne sega preko grobov sovražnikov«, po Nemško:– »Der Hass reicht nicht uber die Asche der Verstorbenen« in v Italijanščini:«Dei nemici l'ira oltre tomba non mira«.
Spominska cerkev v Javorci je hkrati umetnina, kulturni spomenik in dokument časa, saj izraža »tisto«, kar v duši ne umre, zato jo je pred leti R Slovenija razglasila za spomenik državnega pomena, pred kratkim pa je bila v Atenah vpisana na kandidatno listo za »Znak Evropske dediščine«.
Silvester Gaberšček
