Razstava o umorjenih zakoncih Hribar

Slovenija | 01.09.2016, 18:00

»Rado in Ksenja Hribar sta pripadala eliti, ki je danes ni več,« je na odprtju razstave izpostavil nečak Rada Hribarja Peter Hribar. V galeriji Mestne hiše v Kranju je od četrtka, 1. septembra 2016, odprta razstava z naslovom Rado in Ksenja Hribar s prikazom usode Rada in Ksenje Hribar, ki ju povezuje z dvigom in zatonom premožnih meščanskih rodbin Gorup in Hribar.

Premožna zakonca Hribar so pripadniki varnostno-obveščevalne službe umorili januarja 1944. Njune posmrtne ostanke so arheologi v gozdu nad vasjo Mače izkopali marca lani, pokopali pa so ju v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah. Bila sta zadnja lastnika gradu Strmol, zato so jima po 61 letih prav tam lansko jesen postavili obeležje. Predsednik Borut Pahor je takrat poudaril, da se ob spominu na njuno tragično usodo z obžalovanjem spominjamo vseh žrtev revolucionalnega nasilja. Družini Hribar se je Pahor opravičil, ker je bilo potrebno toliko časa, da sta jima bila vrnjena čast in dostojanstvo. Kot rečeno pa bo njima na čast nocoj odprta razstava v Mestni hiši v Kranju.

»Razstava povzema zgodbi velikih meščanskih družin Hribar in Gorup, nadaljuje se s predstavitvijo gradu Strmol, govori o dramatičnem dogajanju ob umoru zakoncev, o odkritju njunih posmrtnih ostankov, pokopu in rehabilitaciji, nadgrajuje pa zgodbo pot romana To noč sem jo videl v svetovno javnost,« je pojasnil vodja projekta razstave Jože Dežman, ki ob tem upa, da bo razstava, ko se bo za stalno preselila na Strmol, pomenila dostojno oddolžitev graditeljem tistega, kar na Strmolu danes vidimo. Gradivo razstave je predvsem dokumentarno, predstavljene so fotografije. »Kot ilustracija kulturnega dometa obeh družin pa sta razstavljena tudi Jakčeva portreta Rada in Ksenije ter portret Ksenije Hribar, ki ga je naslikala Ivana Kobilca. Poleg tega je na ogled pudernica, ki je bila najdena v grobu,« je še povedal Dežman.

Predstavljeni so tudi izvirni izvodi prevodov romana Draga Jančarja To noč sem jo videl, v kateri je zajeta zgodba zakoncev Hribar. Kot poudarja Dežman, številni slovenski natisi romana in prevodi v tuje jezike, ki jih bo kmalu več kot 20, tlakujejo njuno pot doma in po svetu.

Razstavo je na pobudo gospe Alenke Puhar postavil Gorenjski muzej pod vodstvom Jožeta Dežmana. V ekipi so sodelovali: nečakinja Rada Hribarja Angelika in nečak Peter Hribar kot nosilec aktivnosti, da sta bila zakonca Hribar rehabilitirana, Damjana Pečnik kot vodja prenove gradu Strmol in arheologinja dr. Nika Leben ter arheolog Draško Josipovič. Na razstavi je ilustriran njun gospodarski pomen, njuni darovi slovenskemu narodu, ambiciozna prenova gradu Strmol, umor zakoncev Hribar, izkop njunih posmrtnih ostankov, pokop, rehabilitacija in počastitev.

Kot je ocenil, gre za megalitsko zgodbo slovenske družbe, ki bi si zaslužila knjigo, film in morda še večjo zgodovinsko študijo. »Pri razstavi pa gre za poziv k dojemanju veličine slovenskega meščanstva, dojemanju njegove tragike in hkrati prijazno povabilo k sožitju in spravi,« poudarja Dežman.