dr. Jože Plut
Pozdravljeni, ljubitelji življenja!
Čemu sem vas tako naslovil, boste razbrali iz nadaljevanja. Pred tedni sem namreč prebral knjigo Roberta H. Bensona (1871-1914) z naslovom Gospodar sveta. Avtor knjige je bil sin canterburyjskega nadškofa in anglikanski duhovnik. Leta 1903 se je spreobrnil v katoliško vero in leta 1904 postal duhovnik. Umrl je leta 1914, ob začetku 1. svetovne vojne. Knjigo je napisal leta 1907.
Roman sta za preroškega označila oba zadnja papeža. Sam avtor presenetljivo pravi: »Nisem vedel, kako naj drugače izrazim načela, ki sem jih želel (in za katera z vsem srcem verujem, da so resnična), razen, da jih privedem do senzacionalnosti.«
V tej apokaliptični zgodbi izpred dobrih sto let avtor odstira človeka prihodnosti, ki zagovarja človeka kot najvišjo in edino normo; vladajo torej posvetni humanizem in zakoni, ki jih sprejmejo in veljajo tudi kot najvišje moralne norme. Nad tem ni ničesar. Evtanazija je bila nekaj etičnega in legalnega. Ljudje se v tem romanu sami odločajo za evtanazijo, ko se jim to zdi primerno, ali pa jo brez težav omogočijo tistim – na primer starejšim in bolnim – za katere zdravi presodijo, da je tako prav. Zakon jim to pač omogoča …
Roman torej odstira razsežnosti družbenih sistemov, v času nastajanja pa je govoril o prihodnosti, ki jo mi poznamo kot preteklo sedanjost, kjer so nemočne, bolne, ljudi drugih ras ali razredov – po njih lastni razlagi - legalno in legitimno odstranjevali, v sodobnem času pa se to v nekaterih državah že lahko počne legalno in legitimno, le na malo bolj prefinjen način. Drugo vprašanje, ki se ob tem postavlja, se glasi: Je res vse, kar je legalno, tudi legitimno (povedano drugače, ali je zakonito ravnanje že moralno dobro)? Res posameznik ni nič ob skupnosti? Res človek ni nič ob človeštvu? Ali res sme zakon vladati nad pravičnostjo (in drugimi moralnimi normami)? Sme res močni odločati o življenju šibkega?
Po drugi strani pa se ima posameznik za absolutnega gospodarja svojega telesa, razuma, življenja … Tako imenovani laični humanistični sistem mu mora dati le okvire zakonitosti, da zato ne bi imel moralnega mačka.
Humanizem brez etike postane le kruta zakonitost … Gospodar tega sveta je, tako se zdi, na pohodu ..., če morda celo ne juriša …
Cerkev pa pred nas v teh dneh postavlja kar dve dogajanji: Prvo je 25. teden za življenje (2. - 9. oktober), ki poteka pod geslom »Ti si moje zavetje, moje vse v deželi živih« (Ps 142,6). Organizatorji so v molitvi zapisali: »Zahvaljen, ker Ti poznaš človeške stiske, Gospod. Hvala, ker ti vidiš solze v očeh, vidiš bolečino srca. Sam si nedoumljivo vstopil vanjo … Hvala, ker se zato vsak od nas lahko skupaj s Teboj obrne na Očeta v upanju razodetja … luči, v upanju na deželo živih … V tem upanju zremo tudi na našo domovino in njenih 25 let, da bi v moči tvoje ljubezni, ki vse preustvarja, zares bili 'dežela živih'.«
Drugo dogajanje pa je Akcija 40 dni za življenje. Začela se je v sredo, 28. septembra. Slovenija se po pomladni molitveni akciji vključuje tudi v jesenskih 40 dni za življenje. Namen pobude je z molitvenim bdenjem pri porodnišnici prispevati k rešitvi nerojenih otrok, osveščanju in spreobrnjenju …
Razmišljajmo o življenju, pa ne le svojem, podpirajmo življenje in molimo za življenje! Brez življenja spočetih ni mogoče govoriti o človeku; brez rasti človeka v objemu materinega telesa in rojstvu ni mogoče govoriti o pravicah otrok; brez možnosti za dostojanstveno življenje slehernega ni mogoče govoriti o človekovem dostojanstvu; brez dostojnega življenja bolnih, invalidov, trpečih in ostarelih ni mogoče govoriti o človeku v vmesnih, srednjih obdobjih življenja.
Ali govorimo o življenju in človeku, ali pa govorimo o smrti in »človeških virih« (le-ti so potrebni samo za razvoj in proizvodnjo, kakor drugi materialni ali finančni viri) … Človek ni vir, ni stvar – ne dovolimo si popredmetiti druge, niti sami ne bodimo zgolj predmet, ki se ga rabi, »po uporabi pa odvrže v koš« (pa čeprav, malo za šalo, v skladu z navodili na embalaži… ali v kakem zakonu ali uredbi).
Podprimo in podpirajmo življenje! Gospod ljubi življenje! Naj bo Slovenija »dežela živih«.
