Moskva
V teh dneh mineva 25 let od razpada Sovjetske zveze
Svet Petra Stopar
Danes mineva 25 let od državnega udara v Sovjetski zvezi, ki je pripomogel k razpadu takratne komunistične velesile in pomenil politični zaton tedanjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. Puč, ki se je neuspešno končal 21. avgusta, je pomenil začetek nove Rusije pod vodstvom predsednika Borisa Jelcina.
19. avgusta 1991 zjutraj so se skozi Moskvo valili tanki, potem ko je samooklicani državni komite za izredne razmere s podpredsednikom Sovjetske zveze Genadijem Janajevom na čelu sporočil, da je sovjetski voditelj Gorbačov iz zdravstvenih razlogov odstavljen. Predsednik je bil ujetnik v počitniški hiši na Krimu, pučisti pa so razglasili izredne razmere.
Tri dni je strašil duh nove sovjetske diktature, vendar je poskus puča naletel na ogorčen odpor ruskega predsednika Jelcina. Na ulice je šlo več sto tisoč ljudi, ki so želeli nadaljevati pot k večji demokraciji. Poslopje parlamenta so varovale v naglici postavljene barikade. Jelcin pa je s tanka pozval k splošni stavki. V Moskvi so izbruhnili spopadi, v katerih so bili ubiti trije mladi demonstranti. Na ulice Moskve in Sankt Peterburga se je zgrnilo na desettisoče ljudi, pučistom pa je odrekel poslušnost tudi del vojske.
Tretji dan, 21. avgusta, so se zarotniki vdali. Gorbačov se je vrnil v Moskvo svoboden, vendar vseeno politično premagan. Neuspešen poskus zarotnikov, da bi znova obudili Sovjetsko zvezo, je zapečatil njeno usodo. Komunistična vladavina se je zlomila, tako kot pred tem v drugih državah Vzhodnega bloka. Konec leta 1991 je iz razpadle Sovjetske zveze nastalo 15 novih držav. Že med udarom sta neodvisnost razglasili baltski državi Estonija in Latvija, prva 20., druga pa 21. avgusta. Še tretja od baltskih držav, Litva, pa je neodvisnost - oz. vnovično vzpostavitev državnosti - kot prva nekdanja sovjetska republika razglasila že 11. marca 1990.
Da je razpad Sovjetske zveze pomenil tudi pomemben premik na poti slovenske samostojnosti, je julija lani v pogovoru za tednik Reporter poudaril večkratni zunanji minister Dimitrij Rupel. Na vprašanje, ali bi Slovenija aprila 1991 dobila mednarodno priznanje, če ne bi bilo razpada SZ, je odgovoril, da je ta gotovo »odgnal oblake z neba mednarodnega priznavanja Sloveniji«. Spomnil je, da sta bila maja tistega leta s predsednikom osamosvojitvene vlade Lojzetom Peterletom v Moskvi pri Jelcinu, »ki je napovedal, da bo zveza razpadla«. Tako so imeli podatek, da Rusija »ne bo nasprotovala samostojnosti Slovenije, ker njo čaka nekaj podobnega«.
