Med begunci z ravnine Ninive: Biti kristjani tukaj je mučeništvo

Cerkev po svetu | 19.08.2016, 07:13 Marta Jerebič

V begunskih taboriščih na Bližnjem vzhodu je mnogo kristjanov, ki niso izgubili upanja, čeprav sta minili že dve leti, odkar so jih džihadisti Islamske države pregnali z ravnine Ninive v Iraku. V minulih dneh jih je v imenu dobrodelne fundacije 'Santina onlus' obiskal msgr. Luigi Ginami.

Za Radio Vatikan je spregovoril o dogodkih, ki so se v Mosulu in na ravnini Ninive zgodili pred dvema letoma. Med 6. in 8. avgustom leta 2014 so kristjani pobegnili, ker je beg predstavljal edino rešitev pred smrtjo. Mnogi med njimi še danes živijo v begunskih taboriščih. »Biti kristjani tukaj je resnično zahtevno, je mučeništvo: pomeni zaradi Jezusovega imena popolnoma spremeniti svoje življenje, pomeni zbežati,« je dejal msgr. Ginami. Omenil je tudi pogovor z nekim mladim fantom, ki je bil žrtev pregona in se je iz oči v oči srečal z džihadisti, s smrtjo. Povedal mu je zgodbo o dveh ostarelih kristjanih iz Mosula z junaško vero, ki sta morala zapustiti dom po tem, ko so večkrat od njiju zahtevali, da se spreobrneta, a sta vedno zavrnila. Gre za močna pričevanja, ki dajejo misliti vernikom v Evropi in na Zahodu, kjer je biti kristjani veliko enostavneje. Medtem ko so »barve« kristjanov v Iraku, na meji s Sirijo in Turčijo, nedaleč od Irana, »revščina, beda in preganjanja«.

Vse to seveda občutijo tudi župnije in duhovniki na ravnini Ninive. Medtem ko sami živijo v velikem pomanjkanju, si prizadevajo begunskim družinam prinašati pomoč in tolažbo, jim biti blizu. Mnogi stanovanjski kontejnerji so bili postavljeni prav na župnijskih zemljiščih. Strah je v tistih krajih stalno prisoten, Islamska država je oddaljena le 45 minut vožnje z avtom. Pa vendar je upanje še vedno prisotno. Msgr. Ginami to upanje opisuje kot zaupanje v Jezusove besede: »Kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje.« Jezus je to rekel svojim učencem, vendar pa se enako danes lahko reče tudi na ravnini Ninive. Kajti tam biti kristjani pomeni izgubiti vse, biti razpoložljivi, da se izgubi vse. Potrebno je znova v globini odkriti našo krščansko identiteto, jo negovati s spoznavanjem, pričevanjem in dejavno ljubeznijo. »Ti, ki poslušaš, bi bil pripravljen izgubiti vse za Gospoda Jezusa?« nam vprašanje postavlja msgr. Ginami.