Pokojni duhovnik Jacques Hamel
V katedrali v Rouenu so se poslovili od umorjenega duhovnika
Cerkev po svetu Marta Jerebič
V katedrali v Rouenu na severu Francije so se včeraj popoldne poslovili od 86-letnega duhovnika Jacquesa Hamela, ki sta ga prejšnji torek v cerkvi umorila islamistična napadalca, potem ko sta med jutranjo mašo zajela več talcev.
Med množico v svetišču in pred njo so bili med drugim njegovi župljani. Državo pa je zastopal notranji minister, ki je pristojen tudi za odnose z verskimi skupnostmi. Mašo zadušnico je daroval rouneski nadškof Dominique Lebrun. Med drugim je poudaril da je bila smrt ubitega duhovnika podobna smrti Kristusa, ki je bil nepravično obsojen in usmrčen. Ob pogledu na veliko množico zbranih je še dejal: „Dragi prijatelji, danes vidimo kakšno ljubezen je širil oče Jacques. Enotnost pripravljenost povezovanja enih in drugih, brez izključevanja kogarkoli.“
Edvard Kovač o umorjenem duhovniku in iskanju dialoga z muslimani
Umor priljubljenega duhovnika Jacquesa Hamela je povzročil šok in ogorčenje, a tudi pozive k verski enotnosti in skupni obsodbi nasilja. Številni muslimani v Franciji so se prejšnjo nedeljo v znak solidarnosti s katočani udeležili nedeljskega bogoslužja njihovih v cerkvah, francoska islamska skupnost pa je po napadu muslimanske vernike pozvala k duhovnemu bratstvu. Ob tem smo se pogovarjali s filozofom in teologom dr. Edvardom Kovačem. Ta je najprej spomnil na prvi odziv rouensekga nadškofa, ki se je mudil na svetovnem srečanju mladih v Krakovu. Svoje vernike je povabil, naj odgovorijo z ljubeznijo, dobroto, razumevanjem, z dialogom na to hudo dejanje sovraštva. Tudi papež Frančišek ob tem je opozoril, da je krščanstvo religija ljubezni, da nasilje ne prihaja od Boga, da nasilje ni versko dejanje … Verniki v Franciji so te besede vzeli zares in so povabili muslimane k skupni molitvi, meditaciji, k prijateljskemu druženju. Zato so muslimani res prišli najprej k celonočnemu bedenju za tega ubogega duhovnika, ki so ga na krut način umorili. Prišli so tudi k nedeljskemu bogoslužju na poziv kristjanov, ki so dejali: »Mi odgovarjamo z ljubznijo, s prijateljstvom; pozivamo k dialogu in skupni molitvi.« Ob tem je dejal, da niso prišli vsi k nedeljskemu bogoslužju; nekateri so prišli šele po maši, ko so skupaj brali sveta besedila in skupaj izrekali prošnje.
Edvard Kovač je spomnil, da so se tokrat k dialogu in molitvi odzvali voditelji muslimanskih skupnosti in njihovi starejši verniki. Mladih, ki so bolj radikalni, pa ni bilo. Vprašal se je tudi, kako bo starejša generacija muslimanov, ki je bila navajena živeti v sožitju s kristjani in judi, uspela vero v Boga, ki je dober in usmiljen, posredovati mlajši generaciji muslimanov v Franciji, ki se radikalizira. Kovač je spregovoril še o iskanju poti do medverskega dialoga, o nekakšnem humanističnem islamu, ki ima korenine v andaluzujskem oziroma španskem islamu srednjega veka, ki je bil cvetoč in kulturno izredno bogat … Prisluhnite pogovoru!
