Pregled domačih dogodkov od 19. do 26. avgusta

Slovenija | 28.08.2016, 09:40 Tone Gorjup

V središču pozornosti minulih dni je bil strelski obračun v izolski bolnišnici, ko je starejši bolnik ustrelil svojega zdravnika in načrtoval tudi lastno smrt. Odmeval je tudi evropski dan spomina na žrtve fašizma, nacizma in komunizma. V Studenicah so praznovali 800-letnico tamkajšnje cerkve, Marija Pomagaj na Brezjah pa je dobila kopijo olimpijske medalje iz Ria. Kot kaže bo finančnega ministra Mramorja nadomestila njegov desna roka Mateja Vraničar Erman. O tem in še nekaterih dogodkih iz politike, kulture in športa v tokratnem pregledu …

800 let cerkve v Studenicah

Cerkev sv. Treh kraljev v Studenicah je po zadnjih ugotovitvah stara vsaj 800 let. To so potrdili nedavno odkriti podatki v arhivskih zapisih, kjer sta omenjeni letnici 1214 in 1215. Ker so jubilej »zamudili« so ga želeli čimprej proslaviti, čeprav z manjšo zamudo. Slovesnost so pripravili prejšnjo nedeljo, ko je zahvalno sveto mašo daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Ob tem so odprli nunski kor, skozi katerega so sestre spremljale bogoslužje v cerkvi, in je bil dolga desetletja zaprt. Očistili so ga in vanj spet namestili nekaj dragocenih predmetov. Leta 1237 je bil namreč ob cerkvi ustanovlejn samostan dominikank. Nadškof Cvikl je v pridigi spomnil na trud, ki je bil vložen v gradnjo in vzdrževanje cerkve skozi stoletja. Dejal je, da je »ta prostor resnični božji hram, kjer je človek ob vsem svojem delu, ob svojih križih in težavah čutil, da je to milostni kraj, kjer se Bog sklanja k človeku, kjer človek lahko začuti, kako ni Bog nekje daleč in vzvišen, ampak, da ga lahko najdemo in srečamo, da bi nas poživljal, vodil in spremljal.« Pohvalil je čudovito podobo cerkve in neštete umetniške vrednosti. »Praznovanje tega častitljivega jubileja vaše cerkve je vabilo, ne samo k temu, da še naprej ohranjamo in vzdržujemo ta biser, ki smo ga prejeli in ga želimo izročiti prihodnjim rodovom, ampak tudi vabilo, da bomo še bolj zavzeto gradili naše živo svetišče, da bo tudi to župnijsko občestvo izžarevalo svojo lepoto, skladnost in živo vero.«

Romanje pobude Vseposvojitev in blagoslov e-pokopališča

Pobuda Vseposvojitev je na Sveti Gori pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov pripravila srečanje varuhov spomina. Predstavili so e-pokopališče, ki je kot del pobude Vseposvojitev Slovencem na voljo že dve leti. Romana Bider je o tem povedala: Bistvo Vseposvojitve je v tem, da vsak, ki se vključi v to pobudo, postane varuh spomina na eno izmed žrtev druge svetovne vojne. Skrb za spravo slovenskega naroda je tukaj naravnana zelo osebno. E-pokopališče je prvi prostor, sicer virtualen, kjer imajo vse žrtve druge svetovne vojne pri nas svoj prostor, svoj pomnik. Pred njim se lahko ustavimo, lahko prižgemo svečko, lahko tudi kaj napišemo...« Na Sveto Goro je ob tej priložnosti prišel tudi predsednik države Borut Pahor, ki je poudaril, da je življenje prekratko, da bi sovražili. Prepričan je, da je sedanji generaciji dana priložnost, da opravi spravo. Do sprave med Slovenci je po prepričanju Pahorja mogoče priti na več načinov, tudi preko projekta, ki so ga predstavili na srečanju varuhov spomina na Sveti gori. Spominsko srečanje so sklenili s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan brat Miran Špelič, med njo pa je blagoslovil že omenjeno e-pokopališče.

Dan spomina na žrtve totalitarizmov

Na sam evropski dan spomina na žrtve totalitarizmov je bilo slovesno v ljubljanski stolnici. Študijski center za narodno spravo je v sodelovanju z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske, stolno župnijo v Ljubljani in Narodno univerzitetno knjižnico pripravil več dogodkov. Razstavi v zaporniških celicah udbe na Bethovnovi in spominski slovesnosti pred Ameriškim veleposlaništvom, je sledila sveta maša za žrtve totalitarizmov, maši pa je sledila še akademija.

Nadškof Stanislav Zore je v pridigi najprej osvetlil ozadnje evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Spomnil je na 23. avgust 1939, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo. Ob tem se je vprašal: „Kakšne so bile posledice zlitja totalitarizmov, ki v ideološki slepoti ne vidijo umiranja desetin milijonov ljudi, krike žalovanja pa prepovedo, da jih ne bi motili v uživanju osvojenega.“Vprašal se je tudi po vzrokih za strahotno zlo, ki so ga povzročili omenjeni sistemi. Odgovor je poiskal na prvih straneh Svetega pisma, ko se je človek odločil, da ne bo poslušal Boga, da bo vzel življenje v svoje roke, da bo vzel v svoje roke tudi življenje drugih. To je tudi skrivnost totalitarizmov vseh časov. Ustavil se je pri nacizmu in komunizmu, ki sta za krivca svojega stanja naredila nekoga drugega: „Nacizem je s prstom pokazal na Jude, na Slovane, na Rome in druge in ustvaril koncentracijska taborišča ter v praksi preizkusil teoretična razglabljanja očetov marksizma o narodih, ki so nosilci razvoja, in o tistih, ki so zaostali in jih bo zato treba iztrebiti. Komunizem pa je v istem duhu s prstom kazal na »kapitaliste«, ki so razlog vsega zla na svetu in jih je zato treba iztrebiti.“ Eni in drugi so obljubljali raj na zemlji, ustvarili pa so najhujše kraje trpljena in umiranja od Auschwitza in Sibirskih gulagov do Teharij in Hude jame. Za nas kristjane so temeljne vrednote, na katere je opozoril Jezus, pravičnost, usmiljenje in zvestoba. Totalitarizmi so vse tri izbrisali iz svojih slovarjev. Brez omenjenih vrednot ne more biti urejene družbe, je poudaril nadškof Stanislav Zore in ob tem poudaril zvestobo do resnice.

Maši je sledila krajša akademija z nagovorom Alenke Puhar, ki je opozorila na podobnost med nacizmom in komunizmom ter na vztrajna prizadevanja, da se o tem ne bi govorilo, češ, da gre za ponarejanje zgodovine. Ob tem je Alenka Puhar spomnila na »Vaclava Havla, češkega pisatelja, ki je bil dolgo disident in zaradi tega več let zaprt, potem pa predsednik ne več komunistične Češkoslovaške. Njegov ideja je bila, da po obilnih češčenjih žrtev fašisma in nacizma končno zaslužijo nekaj počastitvene energije tudi žrtve komunizma. In on je predlagal 23. avgust, v spomin na dan, ko sta si Hitler in Stalin prek svojih zunanjih ministrov podala roko in začela svoj osvojevalni pohod po Evropi.“ Alenka Puhar je spomnila še na druge, ki so bili zgroženi nad paktiranjem nacistov in komunistov, tako pri nas kot v širšem prostoru, a so bili utišani.

Streli v izolski bolnišnici

V izolski bolnišnici je minuli ponedeljek 70-letni napadalec s pištolo streljal na zdravnika in ga tako hudo ranil, da je pozneje kljub hitri medicinski oskrbi podlegel poškodbam. Napadalec je ubil tudi policista, ki ga je skušal ustaviti, še enega pa huje ranil. Sledil je obračun s policijo, v katerem je napadalec umrl. Stari znanec policije iz okolice Kopra je pred tem že bil v zaporu zaradi ropa pošte. Po ugotovitvah policistov se je očitno pripravljal na umor zdravnika, ker da zavlačuje z zdravljenjem njegovega rakavega obolenja. Kriminalisti so po napadu opravili hišno preiskavo na domu storilca in našli še avtomatsko puško. Po omenjeni tragediji se je med zdravniškimi organizacijami in ministrstvom za zdravje vnel besedni dvoboj o vzrokih za dogodek in stanje v slovenskem zdravstvu. Predsednica odbora zasebnih zdravnikov pri Zdravniški zbornici Helena Mole je medtem poudarila, da si v zdravstvenem sistemu ne želijo varnostnikov: Želimo si urejen zdravstveni sistem, kjer bomo lahko delali dobro, strokovno, mirno za bolnike. To delamo že sedaj. Ne samo dotični, tragnično preminuli kolega, ki je isto jutro klical po Sloveniji, kje lahko še kaj naredi za svoje bolnike. Tudi večina izmed nas, ko nas skrbi za bolnike, ko vemo v kakšne dolge čakalne vrste jih pošiljamo, kličemo kolege in urejamo neposredno za njih možnost, da bodo pravočanso prišli do zdravstvenih storitev. V zdravniški zbornici so sicer prepričani, da je izolski dogodek povezan s stanjem v slovenskem zdravstvu. Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin meni, da ni šlo za ekscesni dogodek, ampak za proizvod slabih družbenih razmer. Povzročilo ga je vzdušje v družbi, ki ga ustvarjajo politiki s tem, da ljudem obljubljajo vse, izpolnitev obljub pa ni.

Bo Mateja Vraničar Erman nova ministrica za finance?

Premier Miro Cerar je za novo ministrico za finance predlagal državno sekretarko na finančnem ministrstvu Matejo Vraničar Erman. Na tem položaju bo nasledila Dušana Mramorja, ki je julija odstopil. Vraničar Ermanova je v prvem odzivu poudarila, da si bo odločno prizadevala za nadaljevanje izvajanja začrtanih ukrepov, kot sta davčno prestrukturiranje in skrbno vodenje javnih financ. Pri parlamentarnem potrjevanju ni pričakovati zapletov, saj ima kandidatka sodeč po pojasnilih poslanskih skupin široko podporo koalicije. Opozicijskih glasov si ne more obetati, čeprav marsikdo njeni strokovnosti ne oporeka. Državni zbor bo o novi ministrici odločal septembra. Mateja Vraničar Erman je diplomirana pravnica. Vsa leta je bila zaposlena javna uslužbenka. Nekaj let je bila v zunanjem ministrstvu, od leta 1993 pa na ministrstvu za finance. Večino časa se je posvečala davkom, proračunom in zadolževanju.

Predsednik vlade Miro Cerar meni, da je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Zoran Klemenčič podal izčrpno poročilo glede očitkov v anonimkah. Te so mu očitale korupcijo in domnevno neobvladovanje položaja na Sovi. Po preučitvi poročila in opravljenem razgovoru je Cerar ocenil, da ni razlogov, zaradi katerih ne bi bilo mogoče direktorju Sove zaupati tudi v prihodnje.

Agra 2016

V Gornji Radgoni se je v četrtek končal 54. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na sejmu se je tokrat predstavilo 1800 razstavljavcev iz 30 držav. Tokrat so posebno pozornost namenili mednarodnemu letu stročnic, ekološkemu kmetijstvu in zdravju prijaznim živilom, lokalno pridelani hrani, zeliščem in aromatskim rastlinam, industrijski konoplji, nacionalnemu bogastvu gozdovom in lesu, kmetijski tehniki za okolju varno in prijazno kmetovanje, mladim ter sodelovanju s Slovenci po svetu ob 25. obletnici osamosvojitve. Sejem je izzvenel v spoznanju, da je treba na eni strani spoštovati tradicijo, izkušnje in vrednote, na drugi strani pa je treba dati podporo mladim, da ohranjajo in razvijajo kmetije ter s svojim znanjem peljejo Slovenijo naprej. Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je sejem ocenil takole: V Agri se zrcali vse tisto, kar je aktualno v kmetijstvu, agroživilstvu in podeželju, v tem delu Evrope. Zato se je tudi letos prvič na Agri in v medijih govorilo, da je največji in najpomembnejši sejem v srednji Evropi. Čeprav so organizatorji pričakovali več obiskovalcev kot lani, ko si je sejem ogledalo skoraj 130 tisoč, jih je bilo nekaj tisoč manj.

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje bo skupščini zavoda v imenovanje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja zavoda predlagal Marjana Sušlja, direktorja ljubljanske območne enote zavoda. O imenovanju bodo odločali 1. septembra. Zavod za zdravstveno zavarovanje potrebuje novo vodstvo, saj dosedanji vršilec dolžnosti Samo Fakin 15. septembra zapušča zavod in odhaja v gospodarstvo. Sušelj bo s tem dnem začasno prevzel vodenje zavoda, a največ za leto dni.

Boris Pahor praznoval s knjigo »V imenu dialoga«

Pisatelj in mislec Boris Pahor je ta petek praznoval 103. rojstni dan. Ob jubileju so v Konzorciju v Ljubljani predstavili njegovo najnovejšo knjigo V imenu dialoga. V prvem delu je objavljen dnevnik, ki je leta 2005 mesec dni izhajal v Delovi Sobotni prilogi, v drugem pa so besedila, ki so nastala od leta 2013 do danes in se zdijo Pahorju zelo pomembna. Ob tem je med drugim spregovoril o Evropi v času terorizma in begunske krize. Sam rešitev vidi v dialogu, ki bo usmerjen k razumu. Upanje je v svetu, ki bo v ospredje postavil človeka in konkretne dogodke na vseh področjih in se uprl vojnam, barbarizmom ter težnjam k prevladi. Med drugim Pahor podpira idejo dveh francoskih mislecev o ustanovitvi etičnega parlamenta: »Onadva prideta do tega, da bi ustvarili etični parlament. Etični parlament bi dejansko bil to, čemur jaz pravim svetovni dialog za nek novi smisel v svetu.« Če bi se na svetovni ravni v imenu dialoga srečali politični gospodarji, predstavniki različnih veroizpovedi, pisatelji in drugi misleci, bi po mnenju Borisa Pahorja dialog lahko uspel.

V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so odprli razstavo umetnin, ki so jih tej ustanovi podarili dediči predlani umrlega duhovnika Antona Vindišarja. Ta je v Kostanjevici na Krki služboval med letoma 1964 in 1971, podarjena zbirka pa obsega 50 likovnih umetnin s pretežno sakralno motiviko, ki jih je duhovnik zbiral. Med deli, ki jih je galerija dobila v dar, je več upodobitev Kostanjevice na Krki. Med najvrednejše umetnine iz Vindišarjeve zapuščine sodijo dela, ki se avtorsko navezujejo na zbirke, ki jih hranijo v galeriji. Med njimi so kip Marije z Jezusom Franceta Kralja in nekatera dela Toneta Kralja.

Šport

V Rio de Janeiru so se minulo nedeljo s sklepno slovesnostjo končale 31. poletne olimpijske igre. Organizatorji so pripravili skoraj triurni prikaz bogate brazilske kulture, vrhunec pa je bil kot vedno sprevod športnikov, ki so se še enkrat poslovili od gledalcev. Slovensko zastavo je nosila gorska kolesarka Tanja Žakelj, za njo pa so zvrstili tekmovalci in tekmovalke, ki še niso odpotovali domov. Slovenska reprezentanca je na tokratnih olimpijskih igrah osvojila štiri medalje. Zlata je bila judoistka Tina Trstenjak, srebrna sta bila jadralec Vasilij Žbogar in kajakaš Peter Kauzer, bronasta pa judoistka Ana Velenšek. Slednja je kljub poškodbi dobila odličje, zato je njen trener Marjan Fabjan izpolnil obljubo in peš poromal k Mariji Pomagaj na Brezje.

Marjan Fabjan je na FB profilu zapisal: "Peš Celje - Brezje, 106 km... to je moja osebna odločitev in sem jo dolžan izpolniti samemu sebi. " Pot je prehodil v štirih presledkih in minulo sredo popoldne prispel na cilj. Zadnji del poti iz Naklega do Brezij, ga je spremljal tudi rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič. Pred svetiščem Marije Pomagaj so svojega trenerja s transparenti pričakali člani in članice Judo kluba z’dežele Sankaku Celje. V zahvalo za olimpijsko odličje in uspešno izpolnjeno obljubo je Marjan Fabjan Mariji Pomagaj poklonil kopijo bronaste medalje Ane Velenšek.

Košarkarji Slovenije so minulo soboto na prijateljski tekmi v Stožicah v sklopu priprav na kvalifikacije za evropsko prvenstvo premagali Veliko Britanijo z 92:80. Štiri dni zatem so na prijateljski tekmi v Mariboru premagali še Makedonijo z 82:67.

Nogometaši Maribora so na povratni tekmi 4. kroga kvalifikacij za evropsko ligo v Ljudskem vrtu premagali Gabalo z 1:0, a kljub temu končali tekmovanje. Prvo tekmo so namreč Azerbajdžanci dobili s 3:1. Gabala se je tako uvrstila v skupinski del evropske lige.