Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Je Slovenija s predpisi za potresno odporno gradnjo bolj varna od Italije?

Slovenija | 25.08.2016, 16:47

Čeprav Italija namenja precej sredstev za raziskave in vrednotenje potresne ogroženosti, pa tudi za utrjevanje potresno najranljivejših stavb, so posledice potresov na Apeninskem polotoku vedno obsežne. Vzrok je visoka jakost potresov na eni strani, na drugi strani pa nizka potresna odpornost objektov. Tudi v Sloveniji je še precej starejših kamnitih zidanih stavb in drugih potresno ranljivih stavb.

V delu Italije, ki ga je prizadel zadnji potres, so objekti glede na geološko pozicijo precej nizko potresno odporni. Mesta in vasi v osrednji Italiji imajo še vedno veliko srednjeveških stavb, cerkva, stolpov, mostov in drugih objektov s pretežno kamnito zidano konstrukcijo. Ta še ni prenovljena in usklajena s potresnimi zahtevami. Po mnenju arhitekta Mihaela Dešmana bi bile posledice podobnega potresa v Sloveniji manjše, kot so bile pri sosedih.

Ker je Slovenija na potresno dokaj ogroženem območju, ima od priključitve EU evropsko zakonodajo glede statike. »Načeloma so vse stavbe, ki so zgrajene vsaj od leta 70. naprej, potresne varne za tak potres, kot se je zgodil v Italiji. Seveda pa to ne velja za vse starejše stavbe, ker niso bile vse prenovljene, čeprav nam zakonodaja nalaga, da jih spravimo v neko varno stanje, a ta predpisom, ki zahtevajo potresno varnost, zapade stavba šele, ko se začne prenavljati. Pri starejših objektih je potresna ogroženost večja,« je za Radio Ognjišče povedal arhitekt Mihael Dešman. Po njegov je treba v primeru, kot se je zgodil v Italiji, pristopiti celostno, ne samo tehnično, sanitarno ali humanitarno, ampak z vseh vidikov, tudi arhitekturnega. »Po izkušnjah potresa iz Posočja nekateri primeri niso bili arhitekturno dobro vodeni. Tisto, kar je nastalo, je velikokrat pomenilo osiromašenje neke kulturne identitete in ne neke res nove kakovosti, ki so jo včasih prinesli potresi. Če se spomnimo potresa v Ljubljani izpred konca prejšnjega stoletja, je ta pomenil nek nov razvojni impulz za Ljubljano ravno skozi potresno obnovo.«

Vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri zavodu za gradbeništvo Marjana Lutman pa je povedala, da so glede na dosedanja vrednotenja potresne odpornosti obstoječih stavb v Sloveniji, stavbe pri nas izredno raznolike. Brez ustrezne računske analize zato po njenih besedah ni mogoče oceniti, kako bi se posamezna stavba obnesla pri določenem potresu. Šele na osnovi ocene je mogoče predlagati, projektirati in izvesti posege za povečanje odpornosti stavbe. Veliko starejših kamnitih zgradb je bilo sistematično utrjenih v okviru popotresne obnove v Posočju, mnogo tudi drugod po Sloveniji. Med potresno ranljive stavbe pa sodi tudi mnogo tistih, ki so bile zgrajene pred uvedbo sodobnih predpisov za potresno odporno gradnjo leta 1963. »Poleg visokih zidanih so to tudi betonske, pri katerih armature v stebrih in ostalih ključnih mestih ni dovolj,« je pojasnila Lutmanova.

Slovenija, Politika, Sociala
Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media) Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media)

Papež v Benetkah

Papež Frančišek se je dopoldne mudil v Benetkah. V mestu na vodi se je mudil približno 5 ur, v tem času pa obiskal ženski zapor, nagovoril umetnike na beneškem bienalu in se srečal z mladimi, ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...