OZS: Za vajeništvo, a s fiksno nagrado in brez plačevanja prispevkov

Slovenija | 19.08.2016, 15:14

Izteka se rok za oddajo pripomb na objavljen predlog zakona o vajeništvu, ki naj bi spodbudil čimprejšnjo usposobljenost mladih za poklic ter bolj povezal izobraževalni sistem z gospodarstvom. Čeprav je bilo v minulih mesecih slišati predvsem kritike na zakon, ni znano število prispelih pripomb in predlogov. Na Obrtno-podjetniški zbornici podpirajo zakon, ne strinjajo pa se z višino nagrad vajencem in plačevanjem prispevkov.

Spomnimo, ministrstvo za izobraževanje je julija v javno obravnavo dalo predlog zakona o vajeništvu, rok za oddajo pripomb pa se danes izteka. Vajeništvo naj bi bilo v šolski sistem uvedeno v šolskem letu 2017/2018, v grobem pa predlog zakona predvideva vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju ter v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Zakon določa, da se v času vajeništva najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov izobraževalnega programa pa izvede šola, pri čemer se vajenec pri delodajalcu v vsakem letniku usposablja najmanj deset tednov.

Po predlogu zakona je vajenec upravičen do vajeniške nagrade, in sicer mesečno glede na letnik, v katerem je. Vajeniška nagrada tako ne sme biti nižja od 50 odstotkov minimalne plače. To pa je eden od predlogov, ki ga na OZS ne podpirajo.

»Če je nagrada vajenca vezana na minimalno plačo, potem je ta nagrada večja, kot jo imajo v sosednji Avstriji. Zato predlagamo, da bi te nagrade morale biti fiksne za prvi, drugi in tretji letnik. Nasprotujemo tudi temu, da bi moral delodajalec plačati prispevke in davke iz tega, ter tudi zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu,« je za Radio Ognjišče pojasnil predsednik OZS Branko Meh. Kot pojasnjuje, gre za izobraževanje na delovnem mestu, kjer imajo vajenci status dijaka, zato naj te prispevke plača država. »Kdor govori, da je vajenec delovna sila in prinaša podjetju delovno silo, sploh ne ve, kdo je vajeništvo. Vajenec je tisti, nad katerim mora nekdo, mentor, dokler se nahaja na izobraževanju, stalno bdeti. Zato je to za vsako podjetje obremenitev. Plus pa je to, da si lahko podjetje privzgoji delavca, da se skozi vsa tri leta izobražuje in si pridobi tisto znanje, ki je potrebno v obrti in podjetništvu v tem času.« V OZS predlagajo za 1. letnik fiksno nagrado 200 evrov, za 2. letnik 250 evrov, za 3. pa 300 evrov.

Prav tako mora delodajalec vajencu plačati stroške prehrane in prevoza, stroške zaradi službenih poti in terenski dodatek - vse enako in v višini, kot velja za redno zaposlenega delavca. V primeru bolezni vajencu pripada stoodstotno nadomestilo, ki ga krije delodajalec. Vajeniška nagrada pa ne bo vplivala na druge socialne transferje - vajenec bo recimo lahko še vedno prejemal štipendijo. Delodajalec mora za vajenca plačati vse prispevke, čeprav se bo za zdaj nagrada vajencu izplačevala prek študentskega dela. OZS nasprotuje tudi obvezni zaposlitvi po koncu vajeništva.

»Če podjetje ali obrtnik vzame vajenca v uk, ga vzame zato, da ga pozneje zaposli. A med tem časom se delodajalec in vajenec spoznata in če si nista blizu oziroma podjetnik ugotovi, da ga ne bo zaposlil, če bi bilo to zakonsko določeno, bi bil to poseg v politiko podjetje. V treh letih se lahko stanje v podjetju zelo spremeni, na bolje ali pa na slabše.«

Javno kritiko predloga so že izrazili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). ZSSS opozarja, da predlagani sistem ni sistem, ki bi vzpodbujal vajeništvo, ampak sistem, ki dodatno subvencionira delodajalca. Zakon po njihovih navedbah za delodajalce, ki se odločijo za vajenca, predvideva državne subvencije, kljub temu pa jim vajenca ni treba zaposliti. Opozarjajo, da se bodo podjetja za vajence odločala zgolj zato, da dobijo poceni delovno silo, in s tem se bo ustvarjalo zgolj novo skupino prekarnih delavcev. Na Svizu menijo, da bi moral imeti vajenec v primeru kršenja pravic možnost, da se obrne na sindikat ali delavsko predstavništvo, zato se jim zdi predlog, da bi v sporu med delodajalcem in vajencem posredovala katera od delodajalskih zbornic, sporen. Vajenske nagrade pa se jim zdijo prenizke.