Pregled domačih dogodkov od 12. do 19. avgusta 2016

Slovenija | 20.08.2016, 07:00 Marta Jerebič

Slovenski škofje so na veliki šmaren poudarjali pomen usmiljenja, murskosoboška škofija je sklenila devetmesečni misijon. Praznovali smo tudi državni praznik združitve Prekmurja z matično domovino, premier še išče novega finančnega ministra oziroma ministrico, v gozdovih pa se vse bolj nenadzorovano širijo podlubniki. Na področju kulture omenjamo 22. likovno kolonijo Umetniki za Karitas, pri športu pa dosežke Slovencev na olimpijskih igrah.

 

CERKEV

Veliki šmaren

Na ponedeljkov zapovedani praznik Marijinega vnebovzetja je bilo slovesno po cerkvah po vsej državi. Številni verniki so se odpravili v osrednja romarska Marijina svetišča, kjer so maše darovali škofje in obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji. V nagovoru zbranim so izpostavili, da je to za verne praznik upanja in poudarili pomen usmiljenja. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je na Brezjah, kjer se je zbralo približno 3500 ljudi, dejal: »Usmiljeni pogled se mora najprej obrniti vase. Namesto govorjenja o tem, kaj vse bi morali storiti drugi, se mora vsak človek, ki resnično želi spremeniti ta svet, najprej vprašati, kaj je pripravljen narediti sam. Kaj je pripravljen narediti za večje spoštovanje do stvarstva in kaj je pripravljen narediti za večje spoštovanje do človeka.«

K sprejemanju vsakega življenja je nato popoldne pozval še pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti na Dolenjskem. »Potem bomo postali narod veselja. Veselje ni v tem, da vse imamo, ampak v tem, da drug drugega sprejemamo in ljubimo, sprejemamo kot Božji dar in da drug drugemu dajemo sami sebe kot Božji dar. To pravzaprav pomeni biti usmiljen – blagoslavljati, objemati in se veseliti življenja, ki ga vedno znova pošilja Bog.«

V osrednjem Marijinem svetišču na Ptujski Gori je že v nedeljo in nato še na sam praznik maševal mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Poudaril je, da v vsakem stanu in poklicu, povsod lahko pričujemo, da je naše življenje rodovitno in polno življenja. „Danes mnogi svoje življenje doživljajo, kakor da jih nosi nek tok, ki jih neusmiljeno premetava, doživljajo se, kot ob tekočem traku, kjer je človek vedno znova prisiljen ponavljati ena in ista dejanja, kjer je človek samo številka in je vreden samo toliko, kolikor izpolnjuje normo.“

V luči Božje besede moramo po besedah nadškofa Cvikla gledati drugače in to kot odgovor na ljubezen. Dotaknil se je tudi vprašanja sprave in dejal, da se nič ne bo spremenilo, če se ne spremenimo mi, če mi ne postanemo boljši. Po nas pa bo tudi naša domovina postala drugačna; takšna, kot si jo vsi želimo, bolj človeška, bolj v službi skupnega dobrega, kjer bodo v ospredju resnica, skrb za okolje, za družine, mladino, s čutom za rojake.

Celjski škof Stanislav Lipovšek je slovesnost vodil v Petrovčah, novomeški škof Andrej Glavan v domači stolnici, murskosoboški škof Peter Štumpf pri cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču, koprski škof Jurij Bizjak pa na Sveti Gori.

God sv. Roka

Dan po Velikem šmarnu smo praznovali god sv. Roka. Temu svetniku je na Slovenskem posvečenih več kot 30 cerkva. Še posebej je vsako leto slovesno v Dravljah, kjer poleg svetih maš poteka še kulturno zabavni program, bogat je tudi Rokov sejem. Slovesno je tudi v romarski cerkvi sv. Roka v župniji Šmarje pri Jelšah. Posebnost osrednjega romarskega shoda ob 10. uri je, da se sveta maša vedno začne s pridigo, je povedal tamkajšnji župnik Tadej Linasi in z naslednjimi besedami povzel nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla. »Primerjal je romarsko pot sv. Roka z našim življenjem in da je življenje vsakega človeka romanje. Ko je šel sv. Rok na romanje v Rim, je imel občutek za stisko bližnjega. Stregel je ljudem s kugo … Povabil nas je, da bi bili usmiljeni kot sv. Rok do vsakega človeka, da bi živeli to usmiljenje med seboj.«

Sklep misijona v murskosoboški škofiji

Murskosoboška škofija je v nedeljo sklenila škofijski misijon pod geslom Odprite vrata Kristusu, ki so ga začeli decembra lani in pripravili ob 10. obletnici škofije. Slovesnost je bila v romarskem svetišču Marije Vnebovzete v Turnišču, vodil jo je škof Peter Štumpf, ki se je duhovnikom zahvalil, da so vsako prvo nedeljo v mesecu kot misijonarji obiskali drugo župnijo. »To je čudovita izkušnja, ki občasno vabi k ponovitvi vsaj v močnejših liturgičnih časih.«

Poleg evharistije in pridiganja, je bila v središču misijona tudi sveta spoved. A čeprav je misijon trajal devet mesecev, je to po škofovih besedah vseeno prekratek čas, da bi lahko rekli: Božja beseda med nami že prevladuje nad postavo greha. »Tudi v naši škofiji nas še čaka zelo veliko dela, da iz sebe in okolice odpravimo moč greha, ki prihaja iz sovražne besede. V prihodnje bomo v škofiji poleg Božjih služabnikov Danijela Halasa in Alojzija Kozarja razmišljali tudi o ljudeh, ki jih toliko še ne poznamo in so v preteklosti s plemenito besedo ohranjali naše prednike v veri, miru, slogi in v veselju do življenja. To so svetniški ljudje. In takih sedaj najbolj potrebujemo.«

Škof Štumpf je omenil tudi, da v Sloveniji vse bolj primanjkuje duhovnikov. Zato je duhovnike iz murskosoboške škofije prosil, da v obdobju petih let poiščejo na vsak mesec po eno družino, ki bo vsak dan zmolila očenaš in zdravamarijo za nove duhovne poklice v škofiji. Družina, ki moli v ta namen, se povezuje, posvečuje in tako vedno bolj postaja gostoljubna do življenja, je še dejal škof Štumpf.

Sveta vrata na Homcu

V romarski cerkvi Marije Vnebovzete na Homcu je mariborski nadškof Alojzij Cvikl minulo soboto odprl sveta vrata in blagoslovil nove spovednice.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Praznik združitve Prekmurja z matično domovino

Na koledarju je 17. avgust zapisan kot državni praznik združitve Prekmurja z matično domovino. Slovesnost je potekala že minuli petek v Nedelici pri Turnišču, slavnostni govornik pa je bil predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je pomen sodelovanja. »Tako kot je sodelovanje Slovenije z drugimi državami pomembno za skupno, mirno in varno prihodnost, je sodelovanje pomembno tudi znotraj Slovenije. Zaradi zgoščenih nakopičenih političnih in varnostih problemov v našem okolju, se moramo toliko bolj potruditi, da bomo vsakodnevno utrjevali našo skupnost.«

Pred proslavo je Pahor položil venec k spomeniku katoliškega duhovnika in politika Jožefa Klekla v Črenšovcih. Ta je s somišljeniki na prelomu 19. in 20. stoletja v Prekmurju dvigal narodno zavest in se zavzemal za priključitev Sloveniji.

Med pobudniki za ta praznik je bil tudi prekmurski poslanec iz vrst Nove Slovenije Jožef Horvat, ki je za naš radio dejal, da praznik prihodnje generacije spominja, kako smo nastali, se združevali in ohranili. Opozoril pa je: »V Sloveniji nam preprosto ne gre dobro od rok skladni regionalni razvoj. Danes na žalost veliko Prekmurcev in Prlekov išče službo v sosednji Avstriji.“

Premestvitve beguncev

V Slovenijo je medtem v sklopu evropskega premostitvenega načrta prispela nova skupina beguncev iz Grčije. Naša država pa se zaradi zaostrenih razmer v Turčiji pripravlja tudi na morebiten množičen prihod beguncev.

Iskanje ministra

Premier Miro Cerar še vedno išče novega ministra za finance. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, odločitve še ni sprejel, bo pa znana predvidoma do konca tega meseca. Po poročanju medijev naj bi bila kandidatka državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman.

Odpuščanje zaradi nesimpatičnosti?

Sindikate medtem razburja predlog ministrstva za delo, po katerem bi delodajalec lahko delavca odpustil tudi zaradi porušenega medsebojnega zaupanja oziroma nesimpatičnosti. Na drugi strani večina delodajalcev predlog podpira, a poudarjajo, da še zdaleč ni dogovorjen.

Podlubniki

Na kmetijskem ministrstvu se je v torek prvič sestala skupina za nadzor, obvladovanje in zatiranje podlubnikov. Slednji se namreč pomikajo v vse višje lege in se nevarno bližajo največjim gozdovom – Jelovici in Pokljuki. Lani so v Sloveniji zaradi lubadarja posekali kar dva milijona kubičnih metrov lesa; tudi letos naj bi se približali tej številki.

Pogorel hangar

Narava je svojo moč pokazala tudi v vzhodnem delu Slovenije, kjer so v ponedeljek divjala neurja s točo, zaradi udara strele pa je pogorel hangar športnega letališča v Celju. V njem je bilo več jadralnih letal in prikolic za prevoz. Škoda naj bi po prvih ocenah znašala okoli dva milijona evrov.

KULTURA IN DRUŽBA

Likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino je od ponedeljka do petka potekala 22. likovna kolonija Umetniki za Karitas, tokrat pod naslovom Pogum vse ljudstvo v deželi, govori Gospod. Izkupiček od prodanih del bo namenjen ljudem v stiski.

Slovansko grobišče

Pri arheoloških raziskavah v okviru urejanja okolice cerkve sv. Kancijana v Mirni Peči so odkrili ostanke protiturškega tabora s konca 15. stoletja, pod temi pa grob, ki obeta večje slovansko grobišče iz 10. in 11. stoletja. Potek protiturške utrdbe bodo ohranili oziroma nakazali v novem tlaku, slovanskih grobov pa naj bi se lotili prihodnje leto.

Umolknil glas Marjana Trčka

V 60. letu starosti je 16. avgusta preminil tenorist Marjan Trček, ki je bil več let član Slovenskega okteta. Doma in v tujini se je uveljavil kot koncertni in operni pevec ter nastopal s priznanimi orkestri in dirigenti na tujih in domačih festivalih. V Slovenskem oktetu je pel med letoma 1992 in 1996 ter znova od leta 2010. Večkrat se je z veseljem in dobrodušno odzval tudi na prošnjo za sodelovanje z Radiem Ognjišče. Velikokrat je z oktetom stal na odru Gala koncerta in bogatil slovensko pesem ter kulturo.

ŠPORT

Štiri olimpijske medalje

Jadralec Vasilij Žbogar je na olimpijskih igrah v razredu finn osvojil srebrno medaljo. To je tretja olimpijska kolajna 40-letnega Izolana, ki je v prvih izjavah napovedal tudi konec svoje športne poti, pozneje pa je dejal, da si želi "jadrati še kakšno leto". O svojih treh olimpijskih medaljah pa pravi: »Prva je bila tista, ki spremeni vse, imaš več financ, druga je bila nekakšna potrditev, tretja pa je v novem razredu. Ne vem, če je pet tekmovalcev, ki se lahko pohvalijo s tem.«

Za tri Slovence z medaljami iz Ria so doma že pripravili slovesne sprejeme. Hrastničanu Petru Kauzerju, ki je v slalomu na divjih vodah osvojil srebrno kolajno, so v domačem kraju Zdravljico zapeli v nedeljo in mu med darili poklonili tudi zlato srebrno medaljo, saj je za Hrastničane ta kolajna zlata. Postal je prvi Hrastničan z olimpijskim odličjem. 32-letni Kauzer ni želel razkriti načrtov za prihodnost. "Nihče ne ve, kaj bo čez štiri leta, bomo videli, prihodnosti se ne da napovedati. Povem pa lahko, da se bom še naprej trudil in če si bom tudi čez štiri leta priboril olimpijski nastop, bom tam seveda dal znova vse od sebe ...«

Celjanki Tini Trstenjak, ki je v judu osvojila zlato kolajno, in njeni someščanki Ani Velenšek, ki je iz Ria prinesla bronasto kolajno, pa so na Lopati pri Celju veličasten sprejem priredili v ponedeljek.

Kot je ob tej priložnosti povedal njun trener Marjan Fabjan, je zelo zadovoljen z dosežkom celotne ekipe. Fabjan, ki je bil že dvakrat izbran za najboljšega judo trenerja na stari celini, je napovedal, da bo uresničil svoje besede, izrečene v Riu, in se bo peš odpravil na romanje na Brezje.

Slovenska kajakašica Špela Ponomarenko Janić je v disciplini 200 metrov za las zgrešila kolajno, osvojila je četrto mesto.

Jadralki v razredu 470 Tina Mrak in Veronika Macarol sta v Riu zasedli skupno šesto mesto.

Janez Kocijančič, doslej podpredsednik Evropskega olimpijskega komiteja pa je postal vršilec dolžnosti predsednika. Predsednik evropskega komiteja Pat Hickey se je potem, ko so ga v Riu aretirale brazilske oblasti zaradi suma nezakonite preprodaje olimpijskih vstopnic, začasno umaknil s položaja. Med zaseženimi vstopnicami naj bi bile tudi take, namenjene Olimpijskemu komiteju Slovenije. Tam pravijo, da jim ni znano, kako in zakaj so se vstopnice znašle pri preprodajalcih.