Čudna apatija je legla na slovensko dušo
Komentarji | 17.08.2016, 14:30
To je 30. julija 2016 v intervjuju z gospo Melito Forstnerič-Hajnšek, novinarko dnevnika »Večer«, dejal Zorko Simčič v svojem petindevetdesetem letu življenja. Gospod je akademik, prejemnik Prešernove nagrade leta 2013, argentinski Slovenec, ki se je po pol stoletja izgnanstva vrnil v Slovenijo.
V Clevelandu živeči Slovenec dr. Edi Gobec je letos dopolnil 90 let. Po drugi svetovni vojni se ni vrnil domov temveč je odšel v ZDA, v letu 1962 doktoriral na ohajski univerzi v Columbusu in se upokojil kot zaslužni profesor na kentski univerzi v Ohiu. Je član slovenske teološke akademije v Rimu, New Yorške akademije znanosti, od leta 1970 pa je vpisan na seznamu znamenitih Američanov. Lani je izdal knjigo »Slovenski ameriški inovatorji in izumitelji«.
Čudna apatija je legla na slovensko dušo, misel, ki me je spodbudila napisati ta tekst.
Gospod Zorko Simčič piše o človeški duši. Slovenci smo verni ljudje. Po večini katoliki, zaradi naše preteklosti pa je na eni strani veliko agnostikov in ateistov, po drugi pa tudi pripadnikov drugih veroizpovedi. Ne glede na to ostaja deset božjih zapovedi tista osnova, ki tudi marsikateremu nekristjanu pomeni moralni kodeks življenja, razen tistim, ki svojo eksistenco dojemajo povsem materialnistično, brez da bi ji priznavali kakšne globlje temelje. Tem pa je vse dovoljeno, saj nimajo Boga, ki bi jih pri tem oviral.
Velikemu številu ljudi je totalitarizem uspel vzeti dušo, vzel jim je Boga in ti ljudje mislijo, da jim je vse dovoljeno. Ne ločijo med prav in narobe in jim sčasoma zmanjka prave spodbude za to, da bi delali tisto, kar je prav. Delajo tisto, kar jim v danem trenutku koristi.
Metode diktatur kot Hitlerjev nacizem, Stalinov boljševizem in Titov komunizem sta uporabila za utrjevanje oblasti metode, ki jih je opredelila skupina znanih strokovnjakov (Lawrence Aronsen, Karl Popper, Hannah Arendt, Carl Friedrich in Juan Linz), ta se glasi; totalitarizem je poskus mobilizirati celotno populacijo v podporo uradni državne ideologiji in preganjanja aktivnosti, ki so usmerjene proti ciljem totalitarnega režima, to je sprožiti represijo ali državni nadzor gospodarstva, sindikatov, cerkve in vsakega drugačnega mišljenja. Totalitarni režimi ali gibanja se obdrže na politični oblasti tako, da vzdržujejo trajni državljanski razdor med delom državljanov, ki podpirajo vladavino ene same stranke, katerim nudijo nezaslužene privilegije, in drugim, kritičnim delom državljanov, ki ga izpostavljajo diskriminaciji s pomočjo tajne policije, propagande s strani države kontroliranih medijev in izobraževalnega sistema, kultom osebnosti, regulacijo in restrikcijo svobodne diskusije in kritičnosti do enopartijske vladavine ter z uporabo nadzora množic in široko uporabo taktike terorja (sodnih in izvensodnih pomorov). Nacisti so imeli SS grupe, Einsatzkomando, Gestapo, fašizem črne srajce, skvadriste, OVRO in še kaj, komunisti pa KNOJ, Udbo-Ozno, SDV. Tudi Titovi pionirčki in mladinci sodijo v nabor orodij in ukrepov za indoktrinacijo ljudi ter ločevanje na prave in neprave. V Sloveniji smo za časa komunizma imeli 33.000 ovaduhov, med katerimi je bilo veliko dijakov in študentov, tako je po ocenah bil vsak tretji do peti študent ovaduh.
Duha slovenskega človeka so uspeli v veliki meri razcepiti na prestrašeno množico na eni strani ter tiste s privilegiji na drugi strani, ki so seveda fanatični pripadniki režima. In to je ločnica, ki nas že 75 let ločuje.
Slovar slovenskega knjižnega jezika brezdušnost definira: brezdúšen, ki je brez usmiljenja, brez sočutja, brezdušen malopridnež, trinog, brezdušen birokrat, brezdušen obraz z smehljajem na obrazu, brezdušno zatirati podložnike, neprizanesljiv,…! Bodi dovolj.
Tem definicijam ustreznih oseb imamo dovolj v sedanji vladi Mira Cerarja in njegovih ministrih (Mramor!?), v predsedniku parlamenta Milanu Brglezu in še bi lahko našteval. Ker pa nam žal 70 odstotkov časa naše samostojnosti vlada levica, ostaja naša polpretekla zgodovina še vedno lažni mit.
Doživljamo, da po 25 letih države Slovenije Zveza borcev NOB novači v partizane, ki se na proslavah pojavljajo z orožjem, kot da hočejo pokazati, da morije še niso končali.
V obdobju, ko je obstoj našega naroda in izpolnjene želje po samostojni državi v veliki nevarnosti zaradi globalnih premikov, iskreno upam, da se bo med nami povečalo število razumnih in častnih ljudi, ki bodo na prihajajočih volitvah zmagalo nad brezdušnimi oportunisti.
Vir: casnik.si
