Odpuščati, ljubiti, pomagati!

Svet | 02.08.2016, 08:53

Za nami je 31. Svetovno srečanje mladih z misijonarjem usmiljenja papežem Frančiškom. O čem spregovoriti po vsebinsko in duhovno tako bogatem mundialu? Osebno me je ta dogodek nagovoril v trojem: Odpuščanju, ljubezni in pomoči oz. solidarnosti. Prav to je sveti oče v nagovorih mladim posebej podčrtal.

Če želimo ljubezen, moramo odpuščati. Sveti oče nas je večkrat spodbudil, da je potrebno odpuščati vedno in povsod, saj nam Gospod vedno odpušča, ne glede na naše grehe. Današnji svet bi še kako moral slišati besede papeža Frančiška o odpuščanju. Le tako bomo stopili iz okvirjev sovraštva, tako bomo resnično doživeli tisto srečo, ki nam jo ponuja Gospod. „Dragi prijatelji, vabim vas, da skupaj molimo zaradi trpljenja številnih žrtev vojne, ki je danes v svetu. Da bi enkrat za vselej razumeli, da nič ne upraviči krvi brata, da ni nič bolj dragocenega, kakor oseba, ki jo imamo ob sebi,“ je poudaril sveti oče in po križevem potu v petek zvečer še dodal: „Pot križa je pot sreče, saj sledimo Kristusu vse do konca, v najbolj dramatičnih okoliščinah vsakdanjega življenja.“ In gotovo je križ, ki ga je nosil v odpuščanje za naše grehe pot do odpuščanja. Slediti Njemu. Slediti mu do konca, kajti Gospod pozna moje in tvoje ime. Poznal ga je še preden so ga poznali naši starši. Bodimo torej misijonarji usmiljenja najprej v odpuščanju, kajti Jezus je na vprašanje Petru, kolikokrat naj odpusti, dejal: „Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.“ Torej do konca in vedno.

„Bog je zvest v svoji ljubezni do nas, je celo trmast. Pomagalo nam bo, če pomislimo, da nas ljubi bolj, kakor ljubimo same sebe, verjame v nas bolj, kakor verjamemo vase sami; vedno “navija” za nas kakor najbolj navdušen navijač,“ je papež mladim položil na srce pri sklepni sveti maši 31. SDM. Kako danes ljubimo mi? V Krakovu je bilo moč ljubezen čutiti na vsakem koraku. Nasmehi neznanih ljudi, a polnih veselja in upanja. Stiski in objemi oseb, ki jih nikoli nisem in jih nikoli več ne bom videl. A bili so iskreni koraki na poti do sreče, na poti do tiste ljubezni, ki nam jo je s potjo križa pokazal Jezus Kristus. „V vseh okoljih, kjer se nahajate, vas Božja ljubezen vabi, da bi prinašali veselo novico, da bi iz svojih življenj naredili dar Zanj in za druge. To pomeni biti pogumni in biti svobodni,“ je na bdenju poudaril sveti oče. Poslanstvo vseh nas, ki smo Njegovi otroci, je torej širiti ljubezen, ne razdora, širiti mir in ne vojne, širiti smeh in ne joka. Koliko ljudi danes joče zaradi naših napak, našega egoizma in zaverovanosti vase? Si kdaj prikličemo v spomin Jezusove besede "... karkoli ste storili enemu mojih najmanjših bratov ste meni storili ..."? SDM je razposlal skoraj dva milijona misijonarjev usmiljenja, misijonarjev ljubezni, ki bodo širili to sporočilo. Ga bomo sprejeli? Vem, tudi sam sem grešnik, ki dan za dnem dela napake, a Gospod me zaradi tega nima nič manj rad. Ljubi me z vsem svojim srcem, do mene je usmiljen in želi dan za dnem spreminjati mojo dušo. Začeti je potrebno danes, lahko z majhnimi, predvsem iskrenimi koraki. Papež je mladim med bdenjem dejal: „Zato, prijatelj, te Jezus danes vabi, kliče te, da pustiš svojo sled v življenju, sled, ki bo zaznamovala zgodovino, ki bo zaznamovala tvojo zgodovino in zgodovino mnogih.“

In še pomoč, solidarnost je tista, ki je odmevala na tem srečanju. Solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi vojn, sovraštva, krivice. Potrebni so naši koraki, da bo svet boljši. Gospod nas kliče, da pomagamo tistemu, ki trpi. Da se ne oziramo na versko, rasno ali politično pripadnost tistih, ki kličejo po pomoči. Človek je človek in ustvarjen je po Božji podobi. Bomo to podobo zavrgli? Bomo to podobo zavrnili? „Bog od tebe nekaj pričakuje. Si razumel? Bog od tebe nekaj pričakuje! Bog nekaj hoče od tebe, Bog čaka tebe. Bog prihaja, da razbije naše zaprtosti, prihaja, da odpre vrata naših življenj, naših nazorov, naših pogledov. Bog prihaja, da odpre vse, kar te zapira. Vabi te, da bi sanjal, želi ti pokazati, da je svet s teboj lahko drugačen. Tako je: če od sebe ne boš dal najboljšega, svet ne bo drugačen.“ Slišimo te besede, jih želimo slišati? Ne govori jih samo mladim, govori vsem, vsakemu posebej.

Veliko sem naštel. Veliko nalog zadal sebi, komu pa mogoče potrkal na srce. A ne trkam jaz, z besedami trka papež Frančišek, preko njega pa Gospod. Ne vem, če bom zmogel vse našteto, a Gospod, daj mi moč, da bo v meni še dolgo odmeval duh veselja, upanja in ljubezni iz Krakova. Mogoče bom že ta teden padel, a pomagaj mi, da bom vseeno Tvoj misijonar usmiljenja.

ZBIRNO O SDM.