Evropska unija pripravila načrt za uresničitev podnebnih ciljev
Svet Andrej Šinko
Evropska komisija je v tem tednu razkrila načrt za uresničitev zastavljenih podnebnih ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v povezavi do leta 2030. Predlog, ki temelji na delitvi bremen med državami, gospodarsko močnejšim članicam nalaga večji napor pri zmanjšanju izpustov. Slovenija naj bi zmanjšala izpuste za 15 odstotkov glede na leto 2005.
Predlog predvideva zavezujoče cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za posamezne države članice v obdobju od leta 2021 do 2030. Ti cilji se nanašajo na najpomembnejše gospodarske sektorje Evrope, in sicer promet, stavbni sektor, kmetijstvo, rabo zemljišč in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki.
Koliko bo prispevala posamezna članica?
Načrt predvideva zmanjšanje emisij na letni ravni za posamezne članice, ki se razteza od nič odstotkov za gospodarsko najšibkejše članice Evropske unije, kot je Bolgarija, pa vse do 40 odstotkov za države z najvišjim dohodkom na prebivalca, kot sta Švedska in Luksemburg. Finska in Danska naj bi denimo znižali izpuste za 39 odstotkov, Romunija pa zgolj za dva odstotka. Slovenija naj bi do leta 2030 izpuste zmanjšala za 15 odstotkov v primerjavi z ravnijo iz leta 2005. Evropska unije je namreč leta 2014 sklenila, da bo do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov na ravni unije za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990.
Komisar Canete: Porazdelitev bremen je poštena
Novi okvir po prepričanju komisije temelji na načelih pravičnosti, solidarnosti, stroškovne učinkovitosti in okoljske celovitosti. »Nacionalni zavezujoči cilji, ki jih predlagamo, so pošteni, prožni in realistični,« je ob predstavitvi predloga dejal komisar za podnebje Miguel Arias Canete. Ti cilji po njegovih besedah predstavljajo prave spodbude za nove investicije med drugim v prometu, kmetijstvu in na področju upravljanja z odpadki.
Predlagani nacionalni cilji naj bi pripomogli tudi k izpolnitvi zavez, ki jih je Evropska unija dala v okviru lani sprejetega pariškega podnebnega sporazuma. Ta določa omejitev dviga globalne temperature na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, z željo približati se 1,5 stopinje.
Strategija o nizkoogljični mobilnosti
Komisija je v okviru predlaganega svežnja objavila tudi evropsko strategijo o nizkoogljični mobilnosti, s katero želi določiti smernice za razvoj nizkoogljičnih vozil in uporabo okolju prijaznih alternativnih goriv. »Promet predstavlja četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov v Evropi in je glavni vzrok za onesnaženost zraka. Prehod na nizkoogljično mobilnost je ključen, da bi dosegli ambiciozne podnebne cilje in izboljšali kakovost življenja v mestih. Je tudi priložnost za modernizacijo gospodarstva Evropske unije in za ohranitev konkurenčnosti evropske industrije,« je dejala komisarka za promet Violeta Bulc. Med glavnimi elementi, ki jih vsebuje strategija, je poudarila poglavje o zelenih vozilih in plovilih, o alternativnih virih energije, zlasti s poudarkom na obnovljivih virih energije, elektrifikaciji in novi generaciji biogoriv, kot tudi boljšo organizacijo mobilnosti s ciljem boljše učinkovitosti, tudi cenovne.
Po besedah Bulčeve je pomembno sporočilo tudi to, da je zelena ekonomija tudi zelo donosna in da ponuja številne priložnosti tako za inovacije kot tudi investicije. V primeru Slovenije je eden večjih problemov glede izpustov tranzitni promet. Bulčeva je pri tem poudarila nova orodja za zaračunavanje, ki so del strategije. Komisija spodbuja digitalne oblike zaračunavanja in čezmejno sodelovanje na tem področju.
