Šlogarska napoved odkupne cene mleka
Kmetijstvo
Ni v moji navadi, da kritiziram nekoga, ki dela ali želi delati, pa dela slabo ali pa tako, da ni učinka. Po eni strani je to neprijetno zato, ker izgubljamo čas in denar vsi, ki se s tem ukvarjamo, po drugi strani pa zato, ker kljub temu, da je vse znano, spet odkrivamo toplo vodo. Ampak včasih tudi mene mine potrpljenje in povem, kar mislim. Nekoliko bolj ostro in neposredno, saj je do zdaj vsa diplomacija padla mimo ušes.
Tako sem po končanem posvetu o mlečni krizi sprva ostala brez besed, saj mi ni bilo jasno, kako je mogoče, da so nekateri tako zelo zaslepljeni in ponavljajo iste zadeve vsak dan, vedno znova že nekaj let.
Začnimo kar pri izvozu mleka – grdo ali ne, dokler so mleko izvažale mlekarne, je bilo vse lepo in prav. Dobivale so celo izvozne spodbude, pa kmetje zato niste dobili bolje plačanega mleka. Ko so ga začeli izvažati kmetje sami z nekaterimi zadrugami in prevzeli trženje v svoje roke, so se v gnevu dvignili proti njim politiki,strokovnjaki, zadružniki in kmetje, ki niso bili pripravljeni izvažati. Mnogi so jih gledali grdo in jih imeli celo za izdajalce. Seveda, po bitki je lahko biti general in danes vemo, da je bila to edina pravilna pot. Ob dejstvu,da smo z mlekom več kot samooskrbni (pridelamo 120 odstotkov svojih potreb) in da police v trgovinah zapolnimo približno 50-odstotno iz uvoza, je velika sreča, da so bili nekateri kmetje tako pogumni in podjetni, da so si upali na tuji trg. Tam so se srečali s konkurenco, tudi s konkurenco slovenskih mlekarn, ki so prav tako zbijale ceno mleka kot nizozemske ali nemške.
Mogoče bi se slovenski kmetje, ki oddajate mleko v slovenske mlekarne, ki so vse v zadružni lasti, lahko končno zahvalili izvoznikom, saj vam zagotavljajo boljšo ceno in hkrati možnost trženja. Vemo, da so nekateri vsa leta ostali zvesti mlekarnam na slovenskem ozemlju. In s tem ni nič narobe. Imajo polno pravico, da izbirajo svoj način trženja in tudi to, komu bodo prodali – tako kot kmetje, ki svoje mleko prodajajo na tuje. Torej je zelo nekorektno do kmetov, ki izvažajo, da jim to oporekate. Če pogledamo še z drugega zornega kota, so namreč največje slovenske mlekarne pravzaprav v rokah francoskih lastnikov. Torej kmetje, ki mislijo, da prodajajo slovenskim mlekarnam, pravzaprav prodajajo tujcem! Kot ugotavljamo zdaj, tudi prodaja največje slovenske mlekarne tujcem ni bila tako »grozno« in izdajalsko dejanje, saj so se francoski lastniki izkazali za dobre gospodarje, ki ta čas plačujejo več kot večina slovenskih mlekarn, ki so v zadružni lasti. Kdo je zdaj komu birič in kdo hlapec?
In še nekaj o ceni mleka. Danes trditi, da boste morali mleko pridelovati po 25 centov, je hudo drzna napoved, če ne že kar malo »šlogarska«. V teh letih, odkar spremljam mlečno dejavnost v prireji in prodaji, lahko rečem le, da bo cena vedno znova odvisna od ponudbe in povpraševanja, če ne bo zadaj politične ekonomije. Mlečne kvote, ki so bile instrument politike, so ukinili. Zdaj želijo vas, kmete pripraviti do tega, da se sami omejite, saj zakonodaja na področju EU ne dovoljuje omejevanja. In ker vemo, da se vi ne boste omejili, vam lahko povem, da vas bodo omejile mlekarne, v katere prodajate mleko. Dejstvo je, da so mlekarne želele in dosegle odpravo mlečnih kvot, vendar pa jim to ni prineslo novih trgov, kljub nizki ceni mleka in mlečnih izdelkov. Napovedi, ki smo jih dali pred odpravo kvot, da bo najbrž prišlo do cene mleka A, B in C je zelo verjetna. Cena A bo pogodbena, cena B bo za mleko, ki ga mlekarna ne bo mogla prodati po ceni, po kateri kupi od vas ali za tako imenovano spot mleko in cena C bo tista, po kateri boste vi morali plačati mlekarni, da vam mleko odpelje in uniči. Prej ste vi imeli kvote, zdaj pa jih bodo imele mlekarne. Kljub vsemu je mlečna prireja tista, ki bo obstala tudi na naših tleh. Ne zgolj zaradi pridelave hrane in vzdrževanja krajine, pač pa zato, ker so to najbolj trdni kmetje, ki tudi najbolj razmišljajo, so najbolj izobraženi in svetovni napredek vgrajujejo v svoje hleve, črede in družinske člane. Za to pa moraš biti pameten, izobražen, imeti izkušnje in tudi drznost. To pa so lastnosti, ki te sicer lahko pripeljejo na rob, ampak večina bo našla pot za delo in obstoj tudi preko tega roba.
Darinka Sebenik je urednica mesečnika Glas dežele.
