Valentin Oman
Naš gost Valentin Oman
Jože Bartolj
V programu oddaje Naš gost je bil z nami eden najpomembnejših avstrijskih in slovenskih sodobnih slikarjev, aktualni 80 letnik (rojen 14. december 1935, Šteben pri Beljaku) Valentin Oman. V pogovoru nam je spregovoril o tem, kako vidi sebe v razpetosti med Avstrijo in Slovenijo. Že njegova družina je bila občutljiva za vprašanja slovenskega jezika, identitete.
Tako je tudi eden njegovih zadnjih projektov „soba za prevajanje“. Gre za zvočno inštalacijo, kjer je avtor sam prebral okoli 900 krajevnih imen na Koroškem v nemškem in slovenskem jeziku. Tudi njegova hiša v Bekštajnu je polna dvojezičnih napisov.
Valentin Oman je slikar aktivist. Pravi, da je oseba občutljiva za dogajanje okoli sebe. Tak je bil že od nekdaj, ko se je odzival na svetovne dogodke. V študentskih letih denimo na Vietnam, zatem na Koroško in njeno predvsem manjšinsko politiko, v času balkanskih vojn pa na Hrvaško in Bosno … Tako denimo ni razstavljal na Koroškem v času, ko je bil deželni glavar Jörg Heider.
Ob slikah Valentina Omana lahko spoznamo, da je tudi sakralno slikarstvo lahko vrhunsko, da ne gre samo za podobice, ampak za razmislek o osebi, odrešenju, luči … Že profesorica na akademiji mu je namignila, da je primeren za sakralno slikarstvo in tudi njegovo prvo javno naročilo je bila izvedba mrliške vežice.
Ko govorimo o njegovem delu ne moremo mimo cerkve v Plešivcu, ki je morda njegovo najbolj celostno in umetniško sklenjeno delo. „Ko gledaš njegovo cerkev v Plešivcu, lahko pomisliš tako na Sikstinsko kapelo v Rimu kot na zgornjo baziliko svetega Frančiška Asiškega v Assisiju ...“ (Marijan Zlobec)
V pogovoru nam je odgovoril tudi na vprašanje, da se ima sam bolj za grafika kot za slikarja. To je še toliko bolj zanimivo, saj je sam izjavil tudi, da je vrh njegovega ustvarjanja v vitražu.
Oman nam je razkril tudi delček osebne zgodovine. Njegova mama je hotela, da bi postal duhovnik. „Ali greš študirat v Rim ali pa za hlapca k kmetu!“, se je njenih besed slikovito spominjal naš gost. Sprva se je šolal na Plešivcu v malem semenišču. Tam se je spoznal z bodočimi duhovniki, ki so potem dobili svoje župnije in mu nato omogočili slikarska naročila. Morda tudi zaradi pritiska od doma se je sam odločil za študij na akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju in kasneje na grafični specialki v Ljubljani.
Ob njegovi 80 letnici so mu pripravili veliko retrospektivno razstavo, ki je bila najprej na ogled na Dunaju (Künslerhaus), zatem v Celovcu, trenutno pa si jo lahko (še do sredine avgusta) ogledate v Kostanjevi na Krki.
Valentin Oman je sicer tudi prejemnik nekaterih najvišjih nagrad: leta 1981 - nagrada Prešernovega sklada, leta 1997 - Jakopičeva nagrada, leta 2005 - Zlati red za zasluge - »ob 70. obletnici za življenjsko delo v likovni umetnosti in prizadevanja za enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem.«
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je umetnika ob jubileju odlikoval z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost 1. razreda.
