Naj doni slovenska pesem!

| 16.06.2016, 09:55 Jure Sešek

Danes vstopamo v programsko in molitveno devetdnevnico, ki nas bo peljala proti praznovanju 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Na praznik se v našem programu pripravljamo z mnogimi rubrikami, besedo in glasbo že vse od začetka leta. V dneh devetdnevnice bomo združili moči z iniciativno skupino, ki nas vabi k molitvi in postu za domovino. Glasba v teh dneh bo slovenska, slišali boste tudi celo vrsto prispevkov, ki nas bodo vabili k poslušanju prazničnega programa. Ta bo v noči s 24. na 25. junij skušal z različnih zornih kotov osvetliti v praznik odeto Slovenijo.

Narod zaznamuje, odlikuje in oblikuje marsikaj. Med pomembnimi dejavniki, ki oblikujejo podobo dežele in ljudi, je tudi glasba. Zdi se nam, da nas najbolj glasno nagovarja ta, ki jo ustvarjajo in poustvarjajo danes. In gotovo se je tako zdelo tudi vsem, ki so se pred nami spraševali o glasbenem odtisu, ki ga nosimo s seboj.

Pa vendar o glasbi v nas in okoli nas govori tudi zgodovina. Neandertalčeva piščal, ki je bila najdena leta 1995 v podzemni jami Divje babe v bližini Cerknega, je eden izmed pomembnejših dokazov o življenju na naših tleh. Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so izvrtane luknjice, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. Njena starost je ocenjena na 50.000 do 60.000 let in je domnevno najstarejše glasbilo na svetu!

Strokovna literatura o zgodovini slovenske glasbe piše takole: „Podatki o začetkih slovenske glasbe so zabrisani med prve omembe ljudskih pesmi, oziroma omembe, da so prebivalci območja današnje Slovenije od 6. stoletja dalje prepevali v svojem jeziku. Glasba tega časa je segala v obdobje nekdanje pradomovine ter je bila oblikovno in vsebinsko podobna glasbi drugih Slovanov. Muzikalni kult zahodnih Slovanov je opisovan kot čaščenje bogov s pompoznimi plesi in pesmimi.

Ko so v 8. stoletju Slovenci izgubili narodno samostojnost, so izginili tudi pogoji za samonikel kulturni razvoj, predvsem na področju umetne glasbe. Srednjeveških skladateljev umetne glasbe iz vrst Slovencev praktično ni bilo. V 19. stoletju, približno tisoč let pozneje, so se v času prebujanja narodne zavesti začeli slovenski skladatelji umetne glasbe naslanjati na elemente ljudskega glasbenega izročila, ki se je medtem porajalo in ubiralo samostojnejšo pot.“

Pozneje, ko je minila cela vrsta zgodovinskih obdobij, je začela nastajati tudi slovenska zabavna glasba, rodila pa se je tudi narodnozabavna glasba, ki je pomemben del slovenske množične glasbene kulture. Izhaja iz narodnega, ljudskega glasbenega izročila, razvijati pa se je začela v 2. polovici 20. stoletja. Z zanimivim sogovornikom se ji bomo posvetili v našem prazničnem programu.

Slavko Avsenik ml. bo v našem prazničnem programu razmišljal o tem, kako je Slovenijo doživljal njegov oče Slavko Avsenik, ki je z bratom Vilkom Ovsenikom in različnimi izvrstnimi pisci besedil napisal skoraj nepregledno množico skladb, ki krepijo narodno zavest in na najlepši možen način v poslušalcih vzbujajo ljubezen do domovine. Pogovarjali se bomo o tem, kaj mu je pomenila samostojna Slovenija, kaj najmočneje vpliva na skladatelja, ki s svojim delom pozdravlja domovino … Slavko Avsenik ml. bo povedal kako je domovino doživljal v tujini.

Naš sogovornik bo tudi operni in koncertni solist, prvak ljubljanske Opere Marko Kobal, ki kljub temu, da je zapisan klasični glasbi, Verdiju in operi, nikoli ni pozabil na slovensko ljudsko in umetno pesem. S Francijem Trstenjakom pa se bomo dotaknili vprašanj, ki so povezana z ustvarjalno žilico, domovino in vsem, kar povezuje oba pojma.

Zapis o delu našega praznovanja, ki bo povezan z glasbo pa končajmo z besedo strokovnjakov o ljudski glasbi. Takole pravijo: „Ljudska glasba je sredstvo za razvoj posameznikove osebne identitete ter skupne identitete naroda. Z ljudsko glasbo se posameznik poistoveti z narodom, če v njej lahko najde izraz svojih glasbenih kot neglasbenih hotenj, želja in rešitev.

Pri tem ni nujno, da je ta glasba samo v avtohtoni obliki, ampak tudi v nekonvencionalnih oblikah glasbenega izražanja (na primer pesmi Vlada Kreslina „Preko Mure“ in „Daleč je moj rojstni kraj“ ali pesmi z aktualno družbeno-politično vsebino, kot je pesem Adija Smolarja „Ajajaj, Slovenija“).

Zavedati se svojih korenin pomeni ohranjanje identitete naroda. Zaradi močnega vpliva sodobne globalne kulture je to zavedanje še posebej pomembno za obstoj majhnih narodov.“ (vir: http://eucbeniki.sio.si)