
Natovi vojaki med operacijo „Skupaj“.
Britansko poročilo o Iraku: Velika Britanija v vojno vstopila prenagljeno
| 06.07.2016, 15:06 Petra Stopar
V Londonu so po sedmih letih uradne preiskave objavili težko pričakovano poročilo o sodelovanju Velike Britanije v vojni v Iraku. Kot je povedal vodja preiskave, diplomat John Chilcot, je Velika Britanija v iraško vojno vstopila, »še preden so bile izčrpane vse miroljubne možnosti za razorožitev« te bližnjevzhodne države.
Tedaj je odločitev o vključitvi v vojno, ki jo je začela ZDA pod vodstvom predsednika Georgea Busha, sprejel nekdanji britanski premier Tony Blair. Mnogi državljani od njega pričakujejo opravičilo, saj je življenje v konfliktu izgubilo 179 britanskih vojakov.
Britanska vojaška vloga v Iraku se je končala daleč od uspešne, je ob predstavitvi poročila povedal Sir John Chilcot. »Ukrepe vlade v zvezi z Irakom smo hoteli izvesti v vsej polnosti in nepristranskosti. Dokaz za to pa je pred našimi očmi, je odraz posredovanja, ki se je močno izjalovilo in prineslo posledice do današnjega dne. Preiskovalci smo v poročilu soglasni – vojaško posredovanje v Iraku bi morda bilo potrebno v nekem trenutku, toda marca 2003 ni bilo nobene neposredne grožnje s strani Sadama Huseina. Takrat bi se lahko vojaške akcije še vzdržali. Takrat je večina članic v Varnostnem svetu podpirala nadaljevanje nadzora države pod vodstvom Združenih narodov,« je opisal.
Britanski vojaki so se iz Iraka umaknili leta 2009, med celotno invazijo in posledičnim brutalnim sektaškim nasiljem je umrlo več deset tisoč Iračanov. Chilcot upa, da bo poročilo prineslo vsaj kakšen odgovor svojcem pokojnih vojakov.
O Blairu pa je dejal, da je precenil svojo sposobnost vplivanja na ameriške odločitve o Iraku. »Takoj po napadih 11. septembra 2001 je premier Blair predsednika Busha pozival, naj ne sprejema nobenih nepremišljenih odločitev o Iraku. V začetku decembra tistega leta se je začela politika ZDA v zvezi s to temo spreminjati in Blair je predlagal skupno sodelovanje Velike Britanije in ZDA pri pripravi t. i. pametne strategije za postopno spremembo režima v Iraku. Aprila 2002, ob srečanju Busha in Blaira, je uradna strategija še vključevala Sadama Huseina, a se je miselnost britanske vlade do tedaj močno spremenila in ocena obeh obveščevalnih služb je bila, da Huseina ne bo možno odstraniti brez invazije,« je spomnil diplomat. Načrti in priprave na Irak po Huseinu pa so bili povsem neustrezni, je še poudaril vodja preiskave.
Blair, ki je s položaja odstopil leta 2007, se je na poročilo odzval z besedami, da je državo poslal v vojno "v dobri veri" in da bo sprejel "odgovornost za morebitne napake brez izjeme ali izgovora". Še vedno trdi, da je bila odločitev o odstranitvi Sadama Huseina dobra in da današnji terorizem ni posledica njegove odstavitve.