Evropsko sodišče: poroka moškega in ženske ne pomeni diskriminacije
Slovenija | 18.06.2016, 07:53 Marjana Debevec
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Chapin in Charpentier proti Franciji potrdilo, da odločitev države, da je zakonska zveza rezervirana za moškega in žensko, ni diskriminatorna. Sodišče je namreč odločilo, da 12. člen, pravica do poroke, skupaj s 14. členom, ki govori o prepovedi diskriminacije, in 8. členom, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, niso bili kršeni. To pomeni, da Francija, s tem, ko je dvema moškim prepovedala, da bi se poročila, ni kršila Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Chapin in Charpentier sta vlogo za poroko na matični urad vložila leta 2004, ko istospolne poroke v Franciji niso bile mogoče. Kljub temu, da je javni tožilec temu oporekal, ju je matičar poročil. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je sedaj potrdilo odločitev francoskega vrhovnega sodišča, da ne pomeni diskriminacije, če država zavrne pravico do poroke dveh oseb istega spola.
Predsednik Evropske zveze združenj katoliških družin Antoine Renarad je prepričan, da gre za pozitivno novico, saj je omenjeno evropsko sodišče potrdilo, da je treba spoštovati pristojnost držav, ki so podpisale Konvencijo o človekovih pravicah, v zadevah, povezanih z družino. »Veseli nas, da tokrat konvencija ni bila predmet subjektivne interpretacije, ampak je spodbudila narodne in mednarodne ustanove k zavedanju, da je zakonska zveza med moškim in žensko, namenjena zasnovanju družine, edinstvena ustanova, ki jo je treba zaščititi«, je dejal.
Odločitev prihaja v zgodovinskem trenutku, ko želijo nekatere evropske države redefinirati zakonsko zvezo. V mnogih primerih do tega prihaja zaradi močnih mednarodnih pritiskov, ki niso upravičeni z nobenim sporazumom. Spet druge države pa so ustavno zaščitile zakon med možem in ženo. V podporo družini je bila ustanovljena tudi evropska državljanska pobuda z naslovom Mama, oče in otroci, ki zbira podpise z namenom, da bi ohranili neodvisnost držav pri odločanju na področju družinske zakonodaje.
