V Vatikanu o boju proti trgovini z ljudmi in suženjstvu
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
V Vatikanu danes in jutri poteka mednarodno srečanje sodnikov z vsega sveta o strategijah proti trgovini z ljudmi in suženjstvu. Udeležence bo popoldne nagovoril tudi papež Frančišek.
Po svetu živi skoraj 46 milijonov novodobnih sužnjev, ki so prisiljeni delati brez plačila, so spolni delavci, rojeni v suženjstvo ali se borijo kot otroci vojaki. Podatke je v začetku tedna objavila organizacija za človekove pravice Walk Free Foundation s sedežem v Avstraliji. Največ novodobnih sužnjev živi v Indiji, največji delež pa jih je v Severni Koreji. Slovenija je na 41. mestu med 167 državami.
Udeleženci srečanja v Vatikanu na Papeški akademiji za družbene vede govorijo o tem, kako bi se najučinkoviteje vključili v prizadevanja proti suženjstvu in trgovini z ljudmi. Sodniki so namreč izpostavljeni velikemu pritisku s strani vlad, zasebnih ustanov in seveda organiziranega kriminala. Cilj srečanja je podpora ključnim osebam v boju proti temu zločinu in razprava o predlogih za boljšo zakonodajo za zaščito žrtev in boj proti storilcem.
Zasedanja se udeležuje približno 150 sodnikov in drugih strokovnjakov, ki delujejo na tem področju, med njimi ameriška posebna odposlanka za boj proti trgovini z ljudmi Susan Coppedge, za enaka vprašanja pristojni britanski visoki komisar Kevin Hyland, nizozemska visoka komisarka Corinne Detmeijer-Vermeulen in švedska pravosodna kanclerka Anna Skarhed.
Poročilo avstralske organizacije za človekove pravice, sklada Walk Free, kot sodobno suženjstvo označuje tudi otroško delo, prisilno prostitucijo, rekrutiranje otrok vojakov in gospodarsko izkoriščanje. Po mnenju strokovnjakov so še posebej ogroženi begunci, ki hitro lahko postanejo žrtve sodobnega suženjstva.
»Udeleženci naj bi podpisali skupno izjavo, v kateri bi vse te stvari označili za zločine proti človeštvu, se zavzeli za sodelovanje na področju zakonodaje in novih praks za reševanje drame teh kaznivih dejanj,« je za Radio Vatikan dejal kancler Papeške akademije za družbene vede, msgr. Marcelo Sanchez Sorondo.
