Kako se na brexit odzivata slovenska politika in gospodarstvo?
Slovenija | 24.06.2016, 11:47
Izid referenduma v Veliki Btritaniji odmeva tudi pri nas. Odzval se je državni vrh, oglašajo se naši predstavniki v ustanovah Evropske unije, o možnih posledicah ugibajo gospodarstveniki.
Predsednika republike Boruta Pahorja odločitev Otoka ni presenetila. V odzivu opozarja na prihodnost Evropske unije, saj meni, da je njen obstoj življenjskega pomena za Slovenijo. Po njegovih besedah je v interesu vseh državljanov, da stečejo postopki, ki bodo pripeljali do ustave povezave s federalnim značajem. Premier Miro Cerar ocenjuje, da bo odločitev Otoka o izstopu iz Evropske unije po verjetnem kratkem obdobju negotovosti mednarodnih trgov vodila v dodatno utrditev povezave in spodbudila njeno prenovo. Ta bo po njegovem omogočila, da se bomo s sodobnimi izzivi spopadli učinkoviteje, z več solidarnosti, odločnosti in tesnejše povezanosti. Predsednik državnega zbora Milan Brglez opozarja, da se je Velika Britanija podala na težko in trnovo pot, takšna bo, kot je dodal, tudi za države, ki z njo gospodarsko in politično sodelujejo. Kot hudo preizkušnjo brexit vidi tudi zunanji minister Karl Erjavec. Med razlogi, zakaj je do tega prišlo, omenja prevelik poudarek na birokraciji in oddaljenost Evropske unije od državljanov. Finančni minister Dušan Mramor je upal, da bo izid drugačen. Zagotovil je, da bodo v njegovem resorju storili vse, kar je mogoče, da bo Slovenija brexit občutila v čim manjši meri.
Evropski poslanci iz Slovenije s pozivi k odločnemu ukrepanju za prihodnje
Sporočila kot po tekočem traku pošiljajo evropski poslanci iz Slovenije. Da smo se zjutraj zbudili v drugačni in šibkejši Evropi uniji, meni Milan Zver iz vrst Evropske ljudske stranke. A verjame, da so varnostni mehanizmi povezave dovolj močni, da bodo vzdržali šok. Po njegovem je ključno, da Evropska unija ne izgubi perspektive. Ključno je storiti vse, da povezava to krizo preživi in iz nje izide močnejša, poudarja Lojze Peterle, ki tudi pripada Evropski ljudski stranki. Čas po njegovih besedah ni primeren za male igre in taktiziranja, ampak je treba jasno in odločno ukrepati. Da se je treba pogledati v ogledalo ter si v konstruktivnem in povezovalnem duhu prizadevati za izboljšave oziroma odpravo pomanjkljivosti sistema na ravni Evropske unije, je pozvala Patricija Šulin, prav tako iz vrst Evropske ljudske stranke. Še ena evropska poslanka iz Slovenije, ki pripada tej politični skupini v Evropskem parlamentu, Romana Tomc, medtem ocenjuje, da gre za simbolno sporočilo. Zmanjševati pomen tega opomina po njenih besedah ni odgovorno. Kot poudarja, je treba prevzeti odgovornost in prihodnost obrniti v pozitivno smer. Da gre za resno opozorilo, a ne katastrofo, je prepričana Tanja Fajon iz vrst socialistov in demokratov. Igor Šoltes iz politične skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze poudarja, da je napočil čas streznitve, da se mora Evropska unija bolj jasno opredeliti do alternativ svojega prihodnjega razvoja, meni Ivo Vajgl iz zavezništva liberalcev in demokratov. Zdaj je treba čim prej izpeljati postopke za izstop, zavlačevanje nima smisla. Tako Franc Bogovič iz Evropske ljudske stranke. Ostale članice povezave pa morajo po njegovih besedah ohraniti enotnost in poiskati odgovore na ključna odprta vprašanja, kot so varnost, migracije in skrb za zunanjo mejo Evropske unije.
Kakšne posledice bo brexit pustil v slovenskem gospodarstvu?
Ni rečeno, da je to najslabše za prihodnost Evropske unije, je medtem poudaril generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. "Neposredne ekonomske posledice bodo verjetno manjše, kot se zdi na prvi pogled. Na daljši rok bi to lahko bil znak še ostalim državam v Evropski uniji, da pospešijo reforme povezave ali da tudi same začnejo razmišljati o izstopu." Na uradu za makroekonomske analize in razvoj pa ocenjujejo, da bo izstop Velike Britanije iz Evropske unije na slovensko gospodarstvo vplival predvsem posredno, prek nižjega povpraševanja po našem blagu in storitvah ter najverjetnejših negativnih učinkih pri slovenskih trgovinskih partnericah, predvsem znotraj povezave. Zato opozarjajo na nujnost krepitve odpornosti Slovenije na morebitne šoke iz tujine.
