Dr. Lovro Šturm
Simpozij Zbora za republiko opozoril na nedokončan projekt demokratizacije
Politika Petra Stopar
Člani Zbora za republiko so pripravili simpozij z naslovom Slovenija - 25 let kasneje, s katerim so po besedah predsednika zbora Franceta Cukjatija želeli prispevati h kritični presoji težav slovenske države. Med avtorji prispevkov je prevladala ugotovitev, da je demokratizacija v Sloveniji tudi po četrt stoletja še vedno nedokončan projekt.
Uvodni prispevek simpozija, ki je potekal v dvorani državnega sveta, je pripadel častnemu predsedniku Zbora za republiko Lovru Šturmu. Slovenija je po njegovi oceni še vedno v prehodnem obdobju med nekdanjim totalitarnim družbenim sistemom, ki je temeljil na monopolni oblasti komunistične partije, in novim vzpostavljajočim se sistemom ustavne demokracije.
Šturm je opozoril, da ustavnopravni in zakonski okvir sam po sebi ne zadošča za vzpostavitev demokratične pravne države, ampak so njeni nepogrešljivi gradniki tudi okoliščine, ki izhajajo iz zgodovinskega razvoja in politične kulture. Za oblikovanje demokratične politične volje mora po njegovih besedah obstajati "tudi določena stopnja srčne kulture, duhovne zrelosti in izobrazbe".
Predsednik SDS Janez Janša je ocenil, da je Slovenija pri marsikateri stvari zelo napredovala, nekatere stvari so ostale enake, nekatere pa so celo slabše. Zastavil si je vprašanje, kaj je šlo narobe, da so po 25 letih mogoči še bolj absurdni sodni procesi, kot pa so bili ob zadnjih izdihljajih rajnke Jugoslavije. Spomnil je na zadevo Patria.
Janša je tudi prebral dele govora, ki ga je tedanji predsednik republiškega predsedstva Milan Kučan imel 25. junija 1991 pred skupščinskimi poslanci ob sprejemanju osamosvojitvenih dokumentov. Govor namreč po Janševih besedah ponuja odgovor na omenjeno vprašanje, saj gre za poskus, da se pustijo vsaj priškrnjena vrata oživitvi jugoslovanske skupnosti.
"Naš ključni problem je, da nam nekdo tudi 25 let po vzpostavitvi slovenske države ubija zgodovinski spomin," je poudaril Janša. Del tega je po njegovih besedah tudi potiskanje v pozabo ljudi, ki so med osamosvojitveno vojno največ tvegali. Predsednik SDS se je zato zavzel za organizacijo razprav, ki ne bodo ponudile le fraze o enotnosti v času osamosvajanja.
Teolog Ivan Štuhec je poudaril, da je Slovenija le navidezno demokratična država, v resnici pa do vseh postulatov demokracije ostaja globoko v totalitarni miselnosti. "Od te in do novega totalitarnega družbenega sistema pa je lahko hiter in nepričakovan zdrs," je dodal. Tokratna obletnica bi morala biti po njegovih besedah mejnik za obrat v edino pravo smer.
Tudi po oceni političnega analitika Matevža Tomšiča je stanje demokracije v Sloveniji vse prej kot razveseljivo. Za izvedbo potrebnih sistemskih sprememb bo po njegovem mnenju nujna široka koalicija prozahodno in prodemokratično usmerjenih sil. Opozoril je tudi, da je za volilni uspeh pomladne opcije nujna diverzifikacija njene politične ponudbe.
Prispevke z današnjega simpozija so organizatorji objavili v zborniku z naslovom Slovenija - 25 let kasneje.
