Pregled domačih dogodkov, od 3. do 10. junija 2016

Slovenija | 11.06.2016, 07:32 Marta Jerebič

Aleksander Čeferin je uradno napovedal kandidaturo za predsednika Uefe. SDH je dvignil veliko prahu z zahtevo po imenovanju novih nadzornikov Luke Koper. V Sloveniji smo zabeležili prvi, sicer uvožen, primer okužbe z virusom zika. Duhovniki so obhajali Dan duhovniškega posvečenja, v Kočevskem rogu pa je bila tradicionalna spominska maša za žrtve revolucionarnega nasilja.

POLITIKA

Ministrica za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak bo prihodnji teden najverjetneje prestala interpelacijo, ki jo je zoper njo zaradi primera koroških dečkov vložila SDS. Prejšnji petek ji je podporo obljubil predsednik Desusa Karl Erjavec, a to pogojuje z njenim zagotovilom, da bo prišlo do izredne uskladitve pokojnin. »Glede usklajevanja pokojnin je dogovor, da se ta sredstva poiščejo in da se letos ta uskladitev opravi. Točno ne morem reči, ali bo to avgusta ali septembra. Na vsak način pa bo minister za finance pripravil nekaj predlogov, kje zagotoviti ta sredstva. Na podlagi teh predlogov bo koalicija sprejela ustrezno odločitev.«

Ministrica uživa tudi podporo poslancev SMC-ja, saj jim je obljubila, da bo skrbi za socialno politiko nemudoma namenila veliko pozornost, predvsem na področju socialnega varstva in reorganizacije centrov za socialno delo.

Minister za finance Dušan Mramor vztraja pri predlagani mini davčni reformi, a pri tem nima podpore niti v koaliciji, predvsem pa ne v Gospodarski zbornici, Obrtno-podjetniški zbornici in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov. Reforma prinaša spremembe dohodninske lestvice in razbremenitev nagrad za doseganje poslovne uspešnosti, na drugi strani pa zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb. Predstavnik gospodarske zbornice Goran Novkovič pravi, da se s predlogom ne strinjajo. Tudi v SD pravijo, da predlog srednjemu sloju dela krivico oz. jim standarda ne popravlja.

Pred parlamentarno preiskovalno bančno komisijo sta v sredo pričala nekdanja guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec. Ocenila sta, da z današnjega pogleda nadzor bank resda ni bil ustrezen in dovolj strog, a da bo cena sanacije bančnega sistema na koncu nižja od sedanjih številk. Oba sta priznala objektivno odgovornost Banke Slovenije, a poudarila, da je ta kolektiven organ. Menita, da so bančni inšpektorji delovali v skladu z nalogami, a so bili vsebinsko šibki.

V Odboru za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Odboru 2014 so začeli zbirati 5000 podpisov za zakonodajne spremembe, ki bodo po njihovih besedah zagotovile večjo javnost, preglednost in odgovornost v pravosodju. Predsednik Odbora 2014 Aleš Primc je prepričan, da jih bodo zbrali dovolj.

SDH je za nove člane nadzornega sveta Luke Koper predlagal Jürgena Sorgenfreia, Andraža Lipolta in Klemna Boštjančiča, ki bi zamenjali predsednico nadzornikov Alenko Žnidaršič Kranjc ter člana Andreja Šercerja in Elen Twrdy. Predlog je dvignil precej prahu. Sindikat žerjavistov v Luki moti predvsem predlaganje Sorgenfreia, soavtorja študije OECD, ki ugotavlja, da se Luki drugi tir ne izplača. Predsednik uprave SDH Marko Jazbec je medtem prepričan, da bo Sorgenfrei deloval izključno v interesu Luke Koper.

Nekaj sto predstavnikov sindikatov javnega sektorja se je v četrtek zbralo pred vlado, ki ji očitajo, da je enostransko končala pogajanja o plačah. Po protestnem shodu se je z vodji pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Branimirjem Štrukljem in Jakobom Počivavškom srečal premier Miro Cerar. Pogovorov se je udeležil tudi minister Boris Koprivnikar, ki je po sestanku ocenil, da so dosegli korak naprej.

»Pogajanja lahko namreč nadaljujejo le tako, da pripravijo protipredlog, za kar pa je treba poiskati vire. Po njegovih navedbah so predstavniki sindikatov omenili drugačne ocene finančnih posledic sedaj sprejetih ukrepov, "kar nam na nek način odpira določen manevrski prostor za iskanje rezerv". Zato so se tudi dogovorili, da soočijo te argumente oz. ocene finančnih posledic, nato pa poiščejo možnosti za oblikovanje protipredloga.«

Sindikalna stran je bila ob napovedih nadaljevanja pogajanj še zadržana in čaka naslednje vladne poteze. Če bo potrebno, so za ohranitev socialnega dialoga in pravice do pogajanj v prihodnje pripravljeni stopnjevati svoje aktivnosti.

V Sloveniji je bil minuli teden potrjen prvi primer bolnika z virusom zika, ki se je sicer okužil med potjo v tujino. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da primer ne predstavlja nobenega tveganja za javno zdravje.

CERKEV

Dan duhovniškega posvečenja

Slovenski duhovniki in redovniki so v sredo obhajali Dan duhovniškega posvečenja. Zbrali so se v baziliki Matere usmiljenja v Mariboru, ki je tudi svetoletno svetišče. Ob tej priložnosti jih je nagovoril prefekt Kongregacije za duhovnike, kardinal Beniamino Stella, ki je nato vodil še slovesno somaševanje. V pridigi, ki jo je v slovenščini prebral župnik in dekan v Štandrežu Karlo Bolčina, je med drugim zapisal:

»V tej službi, ko živimo kot »znamenje« in »orodje« v Božjih rokah, lažje razumemo, da človeške dobrine in sredstva niso prvotna opora, na kateri je utemeljeno oznanjevanje evangelija. V dušnem pastirstvu so pomembna srečanja med osebami, občestvo in krepitev vere, ne pa strategije ali načrti domnevnega »pastoralnega managementa«. Poklicani smo, da s svojim služenjem prinašamo tolažbo in veselje, ki ga more dati samo Kristus. Vse to pa je odvisno edino od bogastva našega duhovnega življenja.«

Kardinal Stella je med drugim spregovoril tudi o molitvi duhovnikov in bratstvu med duhovniki.

Spominska slovesnost v Kočevskem rogu

Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je prejšnjo soboto že 27. leto zapored potekala spominska slovesnost z obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan, ki je v homiliji spodbudil k molitvi, pa tudi odpuščanju:

»V tem letu imamo kristjani tudi v Sloveniji izjemno pomembno zgodovinsko vlogo, zato prosimo za veliko milost odpuščanja. Brez iskrenega odpuščanja za kristjana ni sprave. Za narod, ki hoče imeti prihodnost in živeti veselo in sproščeno, se mora potruditi za srečno sožitje.«

Pred približno dva tisoč ljudmi je škof Glavan še dejal, da je grobišče pod Krenom simbolni kraj vseh 600 nekdaj prikritih grobišč v Sloveniji. Slovenska prikrita grobišča je označil za kalvarije, na katerih se zbirajo in molijo tudi zato, da bi lažje dosegli spravo.

Na spominski slovesnosti, ki jo je pripravila Nova slovenska zaveza, je spregovoril evropski poslanec Lojzete Peterle. Tudi on je dejal, da je to grobišče najbolj tragičen kraj slovenske zgodovine in mesto, na katerem je treba govoriti resnico. Trajni mir je po njegovih besedah moč doseči le tako, da resnica dobi možnost, da pride do veljave.

»Na tem kraju ne smemo nehati misliti na drugačno Slovenijo in na tisto, kar se ne sme več, ali kar se mora še zgoditi. Na razpolago imamo dve izbiri – v Sloveniji, Evropi in svetu.Smer Roga ali smer očetov Evrospke unije. Prva pomeni logiko nasilja, sovraštva ter izključevanju drugega in drugačnega. Druga temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, dialogu, sodelovanju in vključujočosti. Drugo pot smo izbrali z odločitvijo za samostojno in demokratično državo. Naša težava je v tem, da so bile s kratko dobo Demosove vlade nekatere prave razvojne smeri samo nakazane, potem pa ustavljene in spremenjene.«

Predsednik republike Pahor, ki je k spomeniku ob breznu pod Krenom položil venec, pa je menil, da je ravno zdajšnja generacija, kljub ranam, ki jih je pustil čas, storila veliko stvarnih in simbolnih dejanj, ki te rane počasi, a zanesljivo celijo. Slovenci sicer vseh razlik in pogledov na preteklost tudi ne bodo nikoli prešli, bodo pa novim rodovom omogočili, da v prihodnost gledajo brez te bolečine, je še dejal predsednik. Vence k spomeniku pod Krenom sta položili tudi delegaciji NSi in SDS, slovesnosti pa se je udeležilo tudi več poslancev.

Po ugotovitvah in predvidevanjih zgodovinarjev naj bi v Kočevskem rogu na sedmih grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, 15.000 do 20.000, pa v breznu pod Krenom.

V Sloveniji škof prelat Opus Dei

V Sloveniji se je konec prejšnjega tedna mudil škof prelat Prelature Opus Dei msgr. Javier Echevarría. To je bil njegov tretji obisk v Sloveniji, njegov namen pa je bil srečati se s člani, pa tudi s sodelavci in prijatelji, ki se udeležujejo duhovnih dejavnosti, organiziranih v centrih Opus Dei.

KULTURA

Peršakovi načrti

Novi minister za kulturo Tone Peršak je na polformalnem srečanju z mediji prejšnji petek predstavil svojo ožjo ekipo in razgrnil nekaj kratko- in dolgoročnih načrtov. Idrijski rudnik bi dokončno uredili v roku meseca dni, osnutka medijskega zakona in zakona o RTV naj bi šla v javno razpravo jeseni, prečesavajo pa se tudi predlogi za reformo kulturnega sistema.

Omanova knjiga

Založba Družina je v torek predstavila knjigo z naslovom Za naš dragi dom in rod, ki je nastala na podlagi pogovora z nekdanjim podpredsednikom Demosa Ivanom Omanom ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije. Oman je poudaril, da brez enotnosti pred 25-leti tako pomembnih sprememb ne bi mogli doseči. Ob tem je kritiziral politično apatičnost, ki je posledica "totalitarne poškodovanosti". Ta se med drugim kaže v obliki zelo nizke udeležbe na volitvah. Če bomo to poškodovanost znali zdraviti, bomo po njegovih besedah morda našli tudi izhod iz trenutne apatičnosti.

"Želim si, da bi ta narod prišel k sebi, da bi se sam sebe zavedal, in predvsem, da bi vedel, komu je dolžan za to, da živimo v takšni civilizaciji.«

Dan Primoža Trubarja

V sredo 8. junija, smo praznovali »dan Primoža Trubarja«. Pobudo zanj je ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Trubar kot avtor prvih tiskanih knjig v domačem jeziku, Katekizma in Abecednika, velja za utemeljitelja slovenščine, zato je njegov dan na nek način praznik slovenske besede. A letošnji praznik je potekal v senci sprejemanja novele zakona o visokem šolstvu, ki na univerzah odpira pot študijskim programom v tujem jeziku.

Na to so se odzvali v številnih ustanovah, ki jim ni vseeno, kaj bo s slovenščino v prihodnje.

Razstava fotografije s. Hermine Pacek

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so v četrtek odprli občasno razstavo Sestra Hermina (Justina) Pacek, prva fotografinja med sestrami usmiljenkami. Avtor razstave, ki bo na ogled do 18. septembra, je poznavalec in raziskovalec fotografske dediščine na Slovenskem ter publicist Dejan Vončina. S. Hermina Pacek je svoje talente kot slikarka pokazala že v osnovni šoli, pozneje se je usposobila za fotografski poklic.

»Pozneje je ta fotoaparat s pridom uporabljala. Dokumentirala je življenje med sestrami, zlasti v Beogradu ter nam na tak način odprla okno in nam pokazala notranje življenje v redovni skupnosti, ki se pokaže v povsem drugi luči: sestre, žene, ki so povsem uresničene v razdajanju samih sebe v korist bližnjim. Mislim, da ta razstava na ta način tudi odstre mnoge stereotipe, ki jih še danes nosimo v sebi, ko se pogovarjamo o redovnicah in redovnikih,« je za naš radio povedal sekretar na Ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, ki je razstavo tudi odprl.

Muzej baroka

V Šmarju pri Jelšah je uradno zaživel Muzej baroka. Stoji neposredno pod Kalvarijo, uredili pa so ga v nekdanji stavbi župnišča. Za obiskovalce so ga sicer odprli že1. avgusta lani, saj je bilo tam že takrat razstavljenih precej eksponatov. Od lani do danes pa so med drugim v muzeju namestili še zadnjih šest baročnih kipov s šmarske Kalvarije. Izdali so tudi brošuro o graditelju šmarske Kalvarije župniku Mateju Vrečerju. Tako je v muzeju sedaj razstavljenih 43 originalnih lesenih baročnih kipov, starih 270 let, dve veliki oljni sliki iz kapele božji grob, prav tako tudi stari 270 let, ter vrsta manjših predmetov iz kalvarijskih baročnih kapel.

ŠPORT:

Predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin se je tudi uradno spustil v boj za predsednika Evropske nogometne zveze, ki išče naslednika suspendiranega Francoza Michela Platinija. Oseminštiridesetletni slovenski odvetnik pravi, da se mu je zavoljo široke podpore držav članic zdelo edino primerno, da vloži kandidaturo.

"Glede na široko podporo vzhoda, zahoda, severa in juga, torej različnih koncev Evrope, sem se odločil, da se potegujem za mesto predsednika Evropske nogometne zveze. Ti ljudje so me precej spoznali v teh petih letih, odkar sem predsednik NZS. Prav tako sem videl, da so se dobro pozanimali o meni in ocenjujejo pač, da Uefa v tem trenutku potrebuje tak profil predsednika kot sem jaz. Ali bo to tudi potrjeno na volitvah, pa bomo videli septembra.«

Planica pa je tudi v tretjem poskusu ostala brez nordijskega svetovnega prvenstva. Leta 2021 ga bo pripravil nemški Oberstdorf. Planica je dobila le tolažilno nagrado. Bila je izbrana za gostiteljico svetovnega prvenstva v poletih leta 2020. Predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar je dejal, da so razočarani, a da neizbor za nordijsko prvenstvo ni popolno presenečenje:

»Po neformalnih pogovorih je bilo zaznati, da je bila naša predstavitev daleč najboljša, vemo pa, da to ni edini argument. Pri odločanju se upošteva marsikaj, razne prijateljske naveze, velikost države, proračuni in očitno je bila tudi tokrat velikost pomembnejša od srca, strasti in vztrajanja pri organizaciji.«

Domžalski košarkarji Helios Suns so drugič v zgodovini postali državni prvaki. V finalu lige Nova KBM so s 3:1 v zmagah premagali Zlatorog. Helios je bil prvič državni prvak leta 2007.

Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa si je zagotovila igranje na letošnjem evropskem prvenstvu na Švedskem.