Slovesnost | (foto: ARO)
Beseda, tista, ki ti jo položi mati v zibelko, mora biti sveta
Slovenija
V Ljudskem domu v Šentvidu so se sinoči s slavnostno akademijo spomnili 150. obletnice šolstva in čitalništva. Ustanovitelj je bil takratni župnik, pesnik, pisatelj, prevajalec in velik narodni buditelj Blaž Potočnik, ki ga je v tem večeru igral Brane Kopač. Ta je v pogovoru z mladim študentom opisal začetke poučevanja v slovenskem jeziku, kar v tistih časih ni bilo samoumevno. Da je materni jezik nekaj posebnega in ga je potrebno gojiti, so poudarili tako na akademiji kot po njej.
Kar štiri osnovne šole Alojzija Šuštarja, Franca Rozmana Staneta, Osnovna šola Šentvid in Vižmarje Brod, dve gimnaziji Škofijska klasična in Šentviška, knjižnica, Društvo Blaž Potočnikova čitalnica in Center kulinarike in turizma KULT316, so ob podpori Četrtne skupnosti Šentvid združili moči ob praznovanju tistega, za kar je bílo srce velikega duhovnika in Slovenca, Blaža Potočnika.
"Mladež smo učili najprvo branja, računanja pak tudi veronauka. Dečki ino deklice hodili so k učenju vsak k sebi," so se glasile besede duhovnika Potočnika v izvedbi Braneta Kopača. Prireditev je potrdila, da je bila šentviška čitalnica ena izmed najdlje delujočih čitalnic na Slovenskem, da so bile te pomembne pa je bilo slišati tudi v govoru Janeza Bleiweisa (skupaj s Potočnikom je ustanavljal čitalnice na Slovenskem), ki ga je prebral Marjan Bunič. "Kar sem dozdaj naštel, je poglavitna reč to, da se pri branju, petju inu igranju jezik čisti in lepša. Zakaj čitalnice so največ zato, da se v čisto domačem jeziku govoriti učimo. To je, da govorimo tako, da navadnih nemških besedi med našo slovenščino ne mešamo."
A danes prej kot nemščino mešamo angleščino, so opozorili gostje prireditve. "Za Slovence je to nekaj bistvenega, brez tega bi ne obstajali, ker to je edino, kar nas je držalo pokonci vseh stoletjih. Sedaj je pa nevarnost, ker nam od univerze navzdol angleščino vsiljujejo, da je človeka kar sram, ko to bere," je dejala Angela Tomanič. Tudi Ksenja Sever je opozorila na skrb za slovensko besedo. "Beseda, tista, ki ti jo položi mati v zibelko, mora biti sveta. Iz te besede se razvija narod, se razvija zavest, se razvija človek."
Da le v maternem jeziku lahko povemo pristno in iskreno, pa je dejal nadškof Alojzij Uran. "V nobenem drugem jeziku ne moremo tako globoko izraziti svojega doživljanja in osebnega mnenja in tudi posredovati nekega sporočila drugemu kakor v domačem, v materinem jeziku. To je globoko zasidrano v naši notranjosti," je dejal nadškof Uran.
V številnih krajih po državi so prav ljubiteljska društva tista, ki skrbijo za lepo slovensko besedo in jo tudi negujejo. "Predvsem zaradi tega, ker se v današnjem času ne ustavimo in ne skoncentriramo, da bi videli, kako govorimo, nas potem ta društva opominjajo na lepo slovensko besedo," je povedala podpredsednica društva Blaž Potočnikova čitalnica Andreja Bečan.
Nauk je torej jasen - le s slovenskim jezikom bomo stali in obstali. Tega se je potrebno zavedati dan za danem, ne zgolj ob takih priložnostih, ko je 150-letnica šolstva in čitalništva v Šentvidu.
