sestre usmiljenke
Razstava fotografij prve fotografinje med sestrami usmiljenkami
Slovenija | Marjana Debevec
V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični bodo drevi odprli razstavo Sestra Hermina Justina Pacek, prva fotografinja med sestrami usmiljenkami. Avtor razstave, ki bo na ogled do 18. septembra, je poznavalec in raziskovalec fotografske dediščine na Slovenskem ter publicist Dejan Vončina. Razstavo pa bo odprl sekretar na Ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček.
S. Hermina Pacek je že v zgodnji mladosti med drugo svetovno vojno doživela izgon v Nemčijo, ko pa je kasneje sledila Božjemu klicu in se pridružila usmiljenkam, so tudi te leta 1949 izgnali iz javnih ustanov, zato so se razkropile v druge republike nekdanje Jugoslavije. Bilo naj bi jih celo 700. Svoje talente je kot slikarka pokazala že v osnovni šoli, kasneje se je usposobila za fotografski poklic.
»Pozneje je ta fotoaparat s pridom uporabljala. Dokumentirala je življenje med sestrami, zlasti v Beogradu ter nam na tak način odprla okno in nam pokazala notranje življenje v redovni skupnosti, ki se pokaže v povsem drugi luči: sestre, žene, ki so povsem uresničene v razdajanju samih sebe v korist bližnjim. Mislim, da ta razstava na ta način tudi odstre mnoge stereotipe, ki jih še danes nosimo v sebi, ko se pogovarjamo o redovnicah in redovnikih«, je za naš radio povedal sekretar na Ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček.
Sestre so se družbeno vključevale na kulturnem in prosvetnem področju. Poleg dokumentacije življenja v Beogradu, so po Gaberščkovih besedah zelo pomembne tudi fotografije iz kratkega obdobja njenega delovanja v Letnici na Kosovem. »Njene fotografije, ki so nastale v Letnici, so danes zelo pomembno etnološko, fotografsko, dokumentarno delo. Namreč življenje se je povsem spremenilo. In tega, kar je ona ujela v fotoaparat, danes ne uspemo več videti. Prav tako je ujela tudi mnogo utrinkov iz vsakdanjega življenja, ko je obiskovala svoje sorodnike v domačih krajih.«
Razstava nam tako ne prikazuje le njenega življenja, ampak obdobje 85 let skozi oče s. Hermine. Zato je to velik prispevek k poznavanju naše polpretekle zgodovine.
