Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Projekt MOČ Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom), ki ga vodijo na NIJZ. (foto: NIJZ)
Projekt MOČ Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom), ki ga vodijo na NIJZ.

Iskanje pomoči v psiholoških svetovalnicah

Slovenija | 11.06.2016, 09:00

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so predstavili rezultate projekta Moč, s katerim so v zadnjem letu in pol poskušali izboljšati storitve na področju duševnega zdravja v Sloveniji. Vzpostavitev mreže brezplačnih svetovalnic za ljudi v duševni stiski so financirali z norveškimi sredstvi.

V mreži psiholoških svetovalnic poskušajo razbiti predsodke o depresiji, anksioznosti in drugih težavah. V Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Sevnici, Novi Gorici, Celju in v Laškem je v letu in pol pomoč poiskalo skoraj 1600 ljudi v duševni stiski.

O tem, kako prepoznati človeku, ki je v stiski, so svetovali tudi osebnim zdravnikom, medicinskim sestram, socialnim delavcem in policistom. To so tisti, ki se v prvi vrsti srečujejo z ljudmi v duševnih stiskah. »Drugi namen projekta pa je bil ponuditi možnost pomoči ljudem. Tu lahko izpostavim, da smo v edukacijski program vključili več kot 600 strokovnjakov, pomoč je v tem času poiskalo več kot 1600 ljudi, opravljenih je bilo 5600 ur,« pravi vodja projekta MOČ z NIJZ Saška Roškar.

V povprečju le 20 odstotkov tistih, ki so v depresiji, poišče pomoč. Mojca Vatovec iz Centra za psihološko svetovanje Posvet o konkretnem delu v svetovalnicah poleg urgentnih klicev: »Potem so taki klici, ko začutiš, da je nekdo v resni stiski, da izgublja kompas, da ga prijema panika, ga prepričamo, da gre k osebnemu zdravniku, ali pa na psihiatrijo na polikliniko oziroma popoldne na Studenc. Da ne ostanejo sami s to stisko.«

Več kot 100 strokovnjakov se je vključilo v program čuječnosti za krepitev lastnega duševnega zdravja (program NARA). Skozi ta program je po navedbah Vite Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora šlo skoraj 130 ljudi različnih profilov, denimo zdravniki in drugo zdravstveno osebje, socialni delavci, pa tudi policisti.

Psiholške svetovalnice so na voljo po vseh večjih slovenskih mestih, napotnica ni potrebna, čakalna doba pa je največ 3 tedne. Ker projekt ni več sofinanciran z evropskimi sredstvi, je cena obiska 8 evrov, brezposelni in socialno ogroženi pa lahko pridejo brezplačno.

Sogovorniki so ob predstavitvi projekta opozorili na pomanjkanje denarja za delovanje mreže. Nujno bi bilo treba odpreti še dve svetovalnici, in sicer v podravski in dolenjski regiji, ki sta edini nepokriti.

»Glavni izzivi, ki jih narekujejo dobljeni rezultati in s katerimi se bomo soočali v prihodnosti, so večplastni. Eden izmed takšnih izzivov je najti način trajnostnega delovanja mreže svetovalnic, ki se dotika tako organizacijskih kot tudi finančnih vidikov. Mogoče se večji izziv pa je tudi, kako različne pristope za krepitev in varovanje duševnega zdravja izvajati hkratno, torej večplastno. Po izkušnjah drugih, podobnih pristopov, namreč le hkratno izvajanje ukrepov na več nivojih prepelje do optimalnega rezultata,« je o odprtih vprašanjih javnega duševnega zdravja povedala doc. dr. Saška Roškar.

Slovenija, Sociala, Zdravstvo
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...