Dan Primoža Trubarja in usoda slovenščine na univerzi
Slovenija | Tone Gorjup
V Sloveniji od leta 2010 praznujemo 8. junija »dan Primoža Trubarja«. Pobudo zanj je ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Kot avtor prvih tiskanih knjig v domačem jeziku, Katekizma in Abecednika, velja Trubar za utemeljitelja slovenščine, zato je njegov dan na nek način praznik slovenske besede. Žal letos poteka v senci sprejemanja novele zakona o visokem šolstvu, ki na univerzah odpira pot študijskim programom v tujem jeziku.
Primož Trubar je na sredini svoje življenjske in duhovniške poti spoznal, da bo rojakom dal največ, če jim bo približal evangelij v domačem jeziku. Cerkveni zgodovinar Metod Benedik je o sadovih te odločitve povedal: »1550 je dal v tisk katekizem, ki je prva slovenska tiskana knjiga. Potem 1555 so izšla celo štiri njegova dela. Med njimi je gotovo najpomembnejši prevod Matejevega evangelija; to je prvi prevod ene od svetopisemskih knjig v celoti. V naslednjih letih on izdaja knjige še naprej, obljavlja, dela ... dela, piše, tiska.« Tudi zato je Trubar še danes naš sopotnik, pa tudi zgled, kako ravnati s slovenskim jezikom. V tem duhu se bo odvijal nocojšnji literarni večer Društva slovenskih pisateljev z naslovom Dom v jeziku na Trubarjevi domačiji na Rašici. S svojimi besedili bodo nastopili dobitniki največjih slovenskih literarnih nagrad. Večer pa bo neposredno prenašal tretji program nacionalnega radia, program Ars.
Trubarjev dan so med drugim počastili v državnem zboru s proslavo v preddverju velike dvorane, ki jo je pripravil odbor za kulturo. Predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik odbora Dragan Matić sta med drugim poudarila, da je Trubar za vedno spremenil tok slovenske zgodovine; pri njegovi vztrajnosti bi se veljalo zgledovati. Po naklučju ali tudi ne je vlada konec maja sprejela predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki se med drugim dotika tudi uporabe jezika pri izvajanju študijskih programov na univerzah. Doslej je bila to slovenščina, novela pa predvideva, da bi določeni programi lahko potekali v tujem jeziku. S tem bo slovenščina kot učni jezik na slabšem, kot je bila doslej. Na to so se odzvali v številnih ustanovah, ki jim ni vseeno, kaj bo s slovenščino v prihodnje. Zadnjo besedo o zakonski noveli bo imela politika. Predsednik državnega zbora Brglez in predsednik odbora za kulturo Matić bosta takrat, če ne že prej, pokazala svojo pravo barvo in odnos do jezika, ki sta ga danes službeno počastila.
Vir: STA, arhiv RO
