Papež ob jubileju bolnih in oseb s posebnimi potrebami: Veličina človekove svobode je v sposobnosti ljubiti

| 12.06.2016, 15:44

Na Trgu sv. Petra v Vatikanu so se dopoldne zbrali bolniki in osebe s posebnimi potrebami, ki so skupaj s svojimi spremljevalci sodelovali pri sv. maši, ki jo je zanje daroval papež Frančišek. Po njej je v kratkem nagovoru pred molitvijo angelovega čaščenja sveti oče posebno priznanje izrekel zdravstvenemu osebju, ki ob štirih rimskih papeških bazilikah s specialističnimi pregledi pomaga stotinam oseb iz obrobja, ki je sicer ne bi bile deležne.

Papež Frančišek je dopoldne na trgu sv. Petra daroval sveto mašo ob sklepu jubileja bolnikov in oseb s posebnimi potrebami. V drugem berilu smo pri sv. maši slišali o povezanosti s Kristusom po krstu, o potopitvi z njim v smrt, da bi se v nas skupaj z njim razodelo novo življenje v Svetem Duhu. To novo rojstvo zajema vse naše bitje v vseh njegovih razsežnostih. Tudi bolezen, trpljenje in smrt so vključeni v Kristusa in samo v Njem najdejo poslednji smisel, je zagotovil sveti oče ob današnjem jubileju.

Evangeljski odlomek (Lk 7,36-8,3) nam predstavlja poseben položaj šibkosti, je spomnil sveti oče. Grešnica je bila obsojena in potisnjena ob rob. Jezus jo sprejme in brani, »ker je močno ljubila« (v. 47). Takšno je bilo Jezusovo pojasnilo, saj je pozoren na trpljenje in na jok te osebe.

»Njegova nežnost je znamenje ljubezni, ki jo ima Bog do tistih, ki trpijo in so izključeni. Ne obstaja pa samo fizično trpljenje. Danes je med najpogostejšimi boleznimi razočaranje, ki zadeva duha. To trpljenje zajame dušo in jo napravi žalostno, saj ostane brez ljubezni. Ko smo izkusili razočaranje ali izdajstvo v kakšnem pomembnem odnosu, tedaj odkrijemo, da smo ranljivi, slabotni in brez zaščite. Ob tem se pojavi zelo močna skušnjava, da bi se zaprli sami vase. Pri tem tvegamo, da bi zapravili življenjsko priložnost, ki je: ljubiti ne glede na to, ljubiti kljub vsemu.«

Sreča, ki si je vsi želimo, se sicer izraža na veliko načinov, dosežemo pa jo samo, če smo sposobni ljubiti. Vedno gre za ljubezen, ni druge poti, je zatrdil papež Frančišek. Način, kako se soočamo z boleznijo in prizadetostjo, pa je pokazatelj naše pripravljenosti ljubiti. To je hkrati merilo naše svobode, ki daje smisel življenju tudi takrat, ko se nam preizkušnje zdijo nesmiselne in nezaslužene.

Papež Frančišek je ob koncu skupaj z apostolom Pavlom izrazil prepričanje, da lahko v slabosti postanemo močni (prim. 2 Kor 12,10). V njej prejmemo milost, ki dopolni tisto, kar v nas manjka Kristusovemu trpljenju in to v korist vsej Cerkvi, njegovemu Telesu (prim. Kol 1,24). To Telo ohranja rane vstalega Gospoda, ki so znamenja težkega boja, a so hkrati rane, ki so za vselej tudi preobražene z ljubeznijo.

Ob današnjem 14. svetovnem dnevu proti delu mladoletnih je papež opozoril še na milijone izkoriščanih otrok, ki so sužnji brez osnovnih človeških pravic ter pozval k odpravi vzrokov tega nasilja.