Naš gost: baritonist Marko Kobal
Jure Sešek
Izrazi in nazivi, kot so: operni in koncertni solist, prvak ljubljanske Opere, priznani baritonist … niso najpomembnejši pri opisu življenja in dela Marka Kobala. Znova smo lahko spoznali, da gre predvsem za človeka, ki je povezan s svojim domačim krajem Colom, zemljo, ljudmi, da gre za vrhunskega umetnika, ki se v življenju trudi predvsem ostati človek!
Močan stisk roke, vesel pozdrav in klena beseda dajejo vedeti, da se Marko Kobal s svojimi uspehi in umetniškim delom ni „dvignil nad oblake“ in ostaja prijazen, odkrit sogovornik, ki se z veseljem dotakne tem, ki so povezane z opero, življenjem pevca, ljubeznijo do domovine … S hvaležnostjo se je spomnil prepevanja v družini, posebej pa vloge, ki jo je na njegovi poti odigral pevski pedagog Rajko Koritnik. Ko se je kot dolgoletni član ljubljanske Opere vrnil v rodne kraje, so ga doma prosili, da svoje znanje preda mladim pevcem. Marko Kobal pravi: „Rajko Koritnik me je oblikoval predvsem kot človeka. Od najinega prvega srečanja naprej sva bila nerazdružljiva. Zdi se mi, da je bilo najino delo temelj. Ne le pevskega dela, tudi mojega življenja. Nikoli ga nisem videl slabe volje, bil je človek veselega značaja, izredno pozitiven!“
V ljubljanski Operi sem dobil veliko priložnosti, za kar sem hvaležen, tudi umetniškim vodjem, ki so znali začutiti moj karakter, ne samo glasovni. Verdi je bil preprost človek, kmet, ki pa je čutil človeka v njegovi polnosti in prizemljeno. In za protagonista je pomembno, da čuti Verdijevo dušo. Zanj so bili recimo libreti sveta stvar, šele ko so dobili dokončno podobo, se je lotil skladanja. Bil je človek akcije in ni pristajal na stvari nekje v zraku, tudi njegove opere so polne dejanj, dogodkov; umori, ljubosumje, življenjske okoliščine, ki so aktualne še danes.
Naš gost je spregovoril o preskoku, ki ga je doživel, ko je iz vaškega okolja prišel v Ljubljano, ko se je srečeval z drugačnimi pogledi na življenje. Zdi se, da je še danes, po šestindvajsetih letih uspešnega umetniškega dela zavezan spoznanjem, ki so ga krepila takrat.
Posebej je zapisan interpretaciji Verdijevih del. „Če hočeš peti Verdija, moraš imeti stik z zemljo in ljudmi. Verdi je v življenju veliko pretrpel, doživel, tudi njega je reševal stik z zemljo. Sam se še vedno zavedam, da gre umetnost lahko mimo tebe, če izgubiš stik z zemljo, naravo, stik s tem, kar si! Še danes grem rad na delo na kmetijo. Človek, posebej umetnik, je danes izgubil stik z vsem omenjenim. Izgubili smo stik sami s seboj, izgubili stik z ljudmi. Kje so srečevanja med nami?“
Prisluhnite posnetku pogovora o operi, ljubezni do narodne pesmi, Verdiju, svetu umetnosti …
