Nataša LičenNataša Ličen
Jakob ČukJakob Čuk
Tanja DominkoTanja Dominko

Preganjanje krščanskih beguncev v Nemčiji

Cerkev po svetu | 20.05.2016, 08:34 Marta Jerebič

Ameriška človekoljubna organizacija Open Doors je na svoji spletni strani objavila poročilo o preganjanju krščanskih beguncev v Nemčiji. Med begunci je izvedla anketo, odgovori na zastavljena vprašanja pa razkrivajo, da so preganjani največkrat deležni žaljivk in telesnega nasilja, pa tudi groženj s smrtjo. Predstavniki omenjene organizacije ugotavljajo, da gre pri objavljenih številkah zgolj za vrh ledene gore, saj si ljudje iz strahu pred maščevanjem ne upajo prijaviti vseh incidentov. Poročilo povzema spletni portal tednika Družina.

Trenutno v Nemčiji živi okoli milijon beguncev. Sprejem tolikšnega števila ljudi je državo postavilo pred nekaj resnih izzivov. Ena izmed težav, o kateri doslej ni bilo toliko govora, je vse večje nasilje nad kristjani v begunskih domovih.

Predstavniki človekoljubne organizacije Open Doors so se zato odločili, da izvedejo anketo med krščanskimi begunci v začasnih bivališčih v Nemčiji, ki so zaradi svoje vere na lastni koži občutili preganjanje. Izsledki so bili strnjeni v poročilo z naslovom »Versko motivirani napadi na krščanske begunce v Nemčiji«, poročilo pa vsebuje 231 pogovorov z begunci na različnih prizoriščih v Nemčiji v zadnjih dveh mesecih.

Thomas Müller, analist pri Open Doors, je dejal: »Krščanski begunci iz različnih držav poskušajo najti varnost v Evropi, pa jim ne uspeva in precej verjetno je, da to poročilo predstavlja le vrh ledene gore. Jasno je, da številni krščanski begunci – posebej tisti, ki so se v krščansko vero spreobrnili kasneje – živijo v nenehnem strahu pred preganjanjem s strani islamskih beguncev, ki predstavljajo večino prebivalstva v begunskih domovih po vsej Evropi. Človeka precej strezni, ko posluša preganjane kristjane, ki v zahodni Evropi prepoznavajo enake vzorce preganjanja kot v domovinah, ki so jih zapustili.«

Krščanski begunci, ki so sodelovali v anketi, so povedali, da so bili preganjanja deležni tako s strani beguncev samih kot tudi varnostnega osebja v begunskih domovih. Okoli 75 % jih zagotavlja, da se to redno ponavlja. Preganjanje občutijo na različne načine (s številom prizadetih ljudi v oklepajih):

- žalitve (96)

- telesno nasilje (86)

- grožnje s smrtjo – tudi družinskim članom (73)

- zelo glasna verska glasba ali molitev (62)

Poleg tega begunci navajajo še telesne poškodbe, udarce, pljuvanje, odrivanje in spolno zlorabo.

Te številke so resnično zgolj vrh ledene dobe. Mnogi krščanski begunci se bojijo še večjih težav, če bi incidente prijavili. Resnično se bojijo, denimo, da bi informacije prišle v napačne roke, kar bi povzročilo težave svojcem, ki še živijo v domovini. Drugi so že povsem obupali, da bodo kdaj koli deležni kakršne koli pomoči. Raziskava je bila omejena tudia zaradi časa, ki so ga imeli prostovoljci na voljo pri delu z begunci. Jasno je torej, da je dejansko število neljubih pripetljajev dosti večje od tega, ki je navedeno v poročilu.

Le eden izmed petih anketirancev je policiji ali pristojnim v begunskem domu prijavil preganjanje. V večini primerov ni bilo storjeno nič za zaščito žrtve. Zelo pogosto kristjanov sploh ne jemljejo resno ali pa se pritožijo nad njihovim vedenjem, kar položaj še poslabša. Veliko težavo predstavlja tudi jezikovna ovira, še posebej takrat, ko »priskočijo na pomoč« nesočutni prevajalci, ki prenašajo napačne informacije.

Okoli 80 % anketiranih beguncev rešitev vidi v ločenih bivalnih prostorih za kristjane in muslimane. Drugi predlagajo seminarje, na katerih bi se begunci poučili o nemškem pravosodju, pravicah in svobodi veroizpovedi. Med predlogi je tudi potreba po posebnem urjenju za varnostnike v azilnih in begunskih domovih, da bi znali bolje razreševati spore, ki nastajajo zaradi verskih razlik.

Da bi zagotovila zaščito krščanskih beguncev v nemških begunskih domovih, tamkajšnja izpostava organizacije Open Doors s kampanjo poskuša opozoriti politike na žgoče potrebe beguncev.

Omenjena človekoljubna organizacija je prve izsledke na podlagi 231 vprašalnikov predstavila pred nekaj tedni. Okoli 82 % izprašanih je bilo moškega spola, več kot polovica pa mlajših od trideset let. Večina jih prihaja iz Irana (69 %), 13 % iz Afganistana in 5 % iz Sirije. 86 % sodelujočih v anketi je kristjanov z muslimanskim ozadjem. Med njimi se je večina spreobrnila v krščanstvo že v domovini.

Predstavniki človekoljubne organizacije Open Doors prosijo vse kristjane in ljudi dobre volje, naj molijo za

- zaščito krščanskih beguncev v Nemčiji in drugih delih Evrope

- modrost nemških in evropskih politikov in voditeljev

- podporo beguncem, ki zaradi vsega doživetega doživljajo hude travme

in se vsem iskreno zahvaljujejo za molitve.

Vir: druzina.si

Cerkev po svetu
Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol) Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol)

Dostojanstveno slovo

Ob izteku lanskega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.

Predstavniki različnih cerkva po bogoslužju v evangeličanski cerkvi v Ljubljani (photo: Vatican media) Predstavniki različnih cerkva po bogoslužju v evangeličanski cerkvi v Ljubljani (photo: Vatican media)

Predolgo smo bili razdeljeni

Smo v tednu molitve za edinost med kristjani. Pri kapucinih v Celju bo nocoj ekumensko besedno bogoslužje, ki se ga bodo udeležili škof Maksimilijan Matjaž, evangeličanski škof Leon Novak, ...

Dr. Aleš Maver (photo: STA) Dr. Aleš Maver (photo: STA)

Zakaj iskati novo sredino?

Politična sredina na Zahodu visi preveč v levo. To je lastnost, ki po besedah političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra med drugim druži zadnje pretrese v Avstriji, Franciji in Nemčiji ter ...

Študentka Ema (photo: Rok Mihevc) Študentka Ema (photo: Rok Mihevc)

Ko družbena omrežja služijo izobraževanju

Družbena omrežja lahko kot platformo uporabljamo tudi za izobraževanje in širjenje koristnih informacij. Tega se zaveda tudi študentka medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Ema. S svojim ...