Velike izvoznice nafte zaradi nizkih cen te surovine napovedujejo reforme

Svet | 07.05.2016, 14:34 Andrej Šinko

Gospodarska rast v šestih državah Sveta za zalivsko sodelovanje bo po ocenah Mednarodnega denarnega sklada zaradi cenejše nafte letos le 1,8-odstotna. Še lani so Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Saudova Arabija in Združeni arabski emirati beležili precej večjo, 3,3-odstotno gospodarsko rast. Saudova Arabija pa je zaradi posledičnega finančnega primanjkljaja že tudi predstavila reformni program z naslovom Saudi Vision 2030.

Cene nafte so od sredine leta 2014 upadle za več kot 70 odstotkov, in v tem letu dosegle tudi dno, ko je bilo treba za 159-litrski sodček odšteti približno 30 dolarjev. Ekonomist dr. Dušan Zbašnik pravi, da so na to vplivali številni dejavniki. »Razviti del sveta je zmanjšal porabo energije na enoto proizvoda, osem let že traja gospodarska kriza, ki zmanjšuje porabo nafte, pojavile pa so se tudi nove produkcije metode nafte, če spomnim samo na skrilavce, ki jih drobijo v Severni Ameriki,« poudarja sogovornik.

Zaradi cenejše nafte padajo tudi prihodki zalivskih držav, ki so močno odvisne od njene proizvodnje. Samo lani naj bi zaradi cenejše nafte izgubile 390 milijard dolarjev prihodkov, letos pa vse do 540 milijard dolarjev. »Če se zmanjšujejo prihodki držav izvoznic nafte, je seveda plačilno bilančni položaj slabši, zaradi tega je nastopila težava v ravnotežjih njihovih proračunov in zato ne morejo niti normalno odplačevati obveznosti, ki jih imajo do tujine. Teh seveda ni veliko, zmanjšujejo pa tudi povpraševanje po investicijskih dobrinah in potrošnem blagu v drugih državah,« pravi Zbašnik.

To pa vpliva tudi na omenjene države, ki izvoznicam nafte že desetletja dobavljajo investicijsko in potrošno blago. »Povpraševanje po blagu je manjše, povečujeta se negotovost oziroma tveganje, povečuje se povpraševanje po denarju, kar bo v prihodnje vplivalo na rast obrestnih mer, razvita gospodarstva ne dobivajo več toliko depozitov, prav tako pa ni več toliko povpraševanja po vrednostnih papirjih,« pravi Zbašnik, ki dodaja, da bodo zalivske države morale izpeljati še eno resno reformo in zmanjšati tako močno odvisnost od samo enega produkta. »Zato je treba gospodarstvo modernizirati s sodobnimi tehnologijami, z infrastrukturo, s sposobnostjo izdelovanja drugih izdelkov. In deloma so to izvoznice nafte celo naredile, vendar očitno ne v zadostni meri ali pa je raven, na kateri živijo, nekoliko previsoka za ta čas oziroma te finančne razmere,« še pravi sogovornik.

Zaradi posledično nižjih prihodkov se bo povečalo predvsem zadolževanje Saudove Arabije, Bahrajna in Omana, saj bodo njihovi odhodki precej presegali prihodke. Nekatere države so se zato že lotile sprememb v smeri uvajanja novih davkov in varčevanja pri javni porabi. Saudova Arabija namerava prodati tudi 5 odstotkov delnic svojega naftnega giganta in ustvariti največji premoženjski sklad na svetu.