Papež o pomenu ponižne in skesane molitve
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je pri današnji splošni avdienci spregovoril o pomenu ponižne in skesane molitve. To je navezal na priliko o farizeju in cestninarju. Poudaril je, da ni pomembno vprašanje, koliko molimo, ampak se moramo vprašati, kako molimo oziroma kakšno je naše srce.
Farizej ob molitvi pred sabo nima Boga, ampak samega sebe, moli samega sebe, vzvišeno gleda na druge ljudi. Ta njegova drža in besede so daleč od načina delovanja Boga, ki ljubi vse ljudi in ne prezira grešnikov. Farizej se hvali, kako spoštuje zapovedi, a zanemarja najpomembnejšo zapoved: Ljubezen do Boga in do bližnjega.
»Ni dovolj, da se vprašamo, koliko molimo, ampak se moramo vprašati tudi, kako molimo oziroma kakšno je naše srce. Potrebno ga je izprašati in oceniti naše misli, čustva ter odstraniti nadutost in hinavščino.«
Kot je še dejal papež, se moramo naučiti znova najti pot do srca, saj nas ravno tam Bog srečuje in nam govori. Samo tako lahko potem srečamo tudi druge in govorimo z njimi.
Cestninar v tempelj pride ponižno in spokorno, izreče kratko molitev »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« To molitev so na papeževo pobudo navzoči na trgu sv. Petra ponovili 6-krat.
»Prilika uči, da nismo pravični ali grešniki zaradi svoje družbene pripadnosti, ampak zaradi odnosa z Bogom in svojimi brati.«
Farizej ni prosil ničesar, saj je že vse imel, cestninar pa je moledoval za Božje usmiljenje.
Predstavil se je 'praznih rok', golega srca in s priznanjem, da je grešnik. Na koncu prav on, ki je bil preziran, postane podoba pravega vernika.
»Kdor se ima za pravičnega in sodi druge ter jih prezira, je pokvarjen in hinavec. Nadutost ogroža vsako dobro dejanje, oropa molitev, oddaljuje od Boga in drugih. Bog nima rajši ponižnosti, da bi nas poniževal: ponižnost je nujni pogoj, da nas On dvigne in da lahko tako izkusimo usmiljenje, ki zapolni naše praznine,« je še dejal papež.
