Naš gost Pavel Mihelčič

| 20.04.2016, 14:19 Jože Bartolj

„V Ljubljani so od 15. do 19. aprila 2016 potekali 31. slovenski glasbeni dnevi. Ti so se začeli z deli Pavla Mihelčiča, Poljaka Witolda Lutoslawskega in Italijana Luciana Beria. Petkov uvodni koncert v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Simona Krečiča se je prvenstveno posvečal ustvarjalnosti Pavla Mihelčiča, ene najbolj vsestransko dejavnih in pomenljivih skladateljskih osebnosti pri nas.“

Tako so nas mediji pred dnevi vabili na začetek slovenskih glasbenih dni.

Zato smo se odločili, da v oddajo Naš gost povabimo slovenskega skladatelja, glasbenega kritika in pedagoga Pavla Mihelčiča.

Ta se je pravkar tudi vrnil iz tujine, kjer je bil gost na svetovnih glasbenih dnevih, ki so letos potekali v Južni Koreji. Pavel Mihelčič je sicer poznan spodbujevalec festivalov in koncertov sodobne glasbene ustvarjalnosti. Tako je v Sloveniji s sodelavci kar dvakrat uspešno izpeljal Svetovne glasbene dneve (2003 in 2015). V pogovoru se je posebej dotaknil odmevnosti takega glasbenega festivala.

Pavel Mihelčič je po rojstvu sicer Dolenjec, rojen v Novem mestu malo pred začetkom druge svetovne vojne (1937). Glavna usmerjevalka in navduševalka nad glasbo je bila mama, ki sicer ni bila glasbeno izobražena, imela pa je velik čut zanjo. Ko je v družino malo po vojni prišel klavir, je bila Pavlova življenjska pot določena.

Diplomiral je leta 1963 v razredu Matije Bravničarja, igral pa oboo, violino, tolkala, harmoniko, klavir in po potrebi še kaj. Življenjska pot ga je zanesla tudi k glasbeni publicistiki ter kritiki, (kjer je poznan kot tisti, ki je pisal kritike vedno s partituro), vrsto let je bil tudi glasbeni urednik na Radiu Slovenija …

Zatem je bil glasbeni pedagog, kasneje dekan ljubljanske akademije za glasbo, zdaj je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Kot bi vse to ne bilo dovolj, je bil tudi umetniški vodja ansambla MD7 ter spodbujevalec festivalov in koncertov sodobne glasbene ustvarjalnosti …

Veliko ljudi ne ve, da se je ukvarjal tudi s filmom in gledališčem. Kljub vsemu pa je njegova osrednja pozornost posvečena skladateljevanju. Je avtor okoli 500 skladb in prejemnik številnih nagrad. Med njimi izstopajo nagrada Prešernovega sklada (1979), Župančičeva nagrada (1984), red za zasluge Republike Slovenije (2008), zlata plaketa Univerze v Ljubljani in še posebej dragocena stanovska Kozinova nagrada DSS (2007).

V pogovoru na Radiu Ognjišče nam je spregovoril tudi o odprtimh pismih, ki jih piše v zadnjem času in v katerih razmišlja o aktualnih problemih v glasbi.