Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Klekljanje na Zmorcu (foto: Jernej Jemc)
Klekljanje na Zmorcu

Klekljanje na Zamorcu povezuje in plete lepe zgodbe

| 05.04.2016, 15:08 Mateja Feltrin Novljan

Slikovita Škofja Loka je vabljiva z vsem, kar ima in jo obdaja, poseben čar pa ji dajejo ljudje, ki v njej živijo in ustvarjajo. S širšim škofjeloški področjem je povezana tudi čipka, ki je od nekdaj povezovala in vabila k lepemu – že ob nastajanju, ko so se ob vzorcih pletle tudi zgodbe, in ob občudovanju, ko je bil izdelek nared. Zagotovo bo veliko občudovanja in pozornosti pritegnil največji punkelj, ki so ga ustvarili v trgovini Čipke Mojca in ga poimenovali po loškem grbu - Zamorc.

„Na Zamorcu lahko vzorec, ki ga je narisala Vida Kejžar, klekljajo kar tri klekljarice hkrati. V času Svetovnega čipkarskega kongresa OIDFA, ki bo od 24. do 26. junija potekal v Ljubljani, bomo čipko razstavili v Sokolskem domu v Škofji Loki. Vse sodelujoče klekljarice in klekljarje zapišemo v spominsko knjigo, ki bo takrat tudi na ogled,“ nam je ob obisku povedal Jernej Jemc, ki skupaj z ženo Andrejo nadaljuje čipkarsko družinsko tradicijo, ki jo je začela njegova mami Mojca. Navdušen je nad zgodbami, ki se pletejo ob izdelavi velike čipke. Del te zgodbe smo želeli biti tudi mi in ker ne znamo klekljati, smo med tem lepim opravilom zmotili učenke klekljarske šole Žiri in dogajanje predstavili v Sobotni iskrici.

Učiteljica Branka Grošelj budno spremlja klekljanje učenk
Učiteljica Branka Grošelj budno spremlja klekljanje učenk © Jernej Jemc

Na Zamorcu klekljale učenke klekljarske šole Žiri

Svoje mesto je na širšem škofjeloškem območju našla tudi ročno klekljana čipka, ki se je uvrstila med simbole slovenske identitete. Klekljarice in klekljarji so nekoč ustvarjali zato, da so imeli dodaten zaslužek, danes pa nekateri ohranjajo in nadaljujejo družinsko tradicijo, vedno več mladih pa se želi učiti te ročne spretnosti, ker jih je čipka preprosto očarala, saj lahko naredijo prijeten prtiček, podobo priljubljene živali ali pa modni dodatek, na katerega bodo posebej ponosni.

Zasluge za to imajo klekljarski krožki in klekljarske šole, ki delujejo v sami Škofji Loki in okolici. Ena od klekljarskih šol deluje tudi v Žireh. Branka Grošelj, učiteljica klekljanja v Čipkarski šoli v Žireh, je prevzela to delo po svoji mami, znani klekljarici in učiteljici klekljanja Marici Albreht. Klekljarsko šolo obiskuje okrog 120 učencev in učenk, letos praznujejo 110 let neprekinjenega delovanja. Učiteljica Branka Grošelj je na Zamorcu klekljala s svojo mamo, ker ji je bilo tako všeč, je čez nekaj dni pripeljala še svoje učenke. Prisluhnite posnetku in vedeli boste, kako prijetno se lahko klepeta ob tem delu.

Vsaka klekljarica se vpiše v spominsko knjigo
Vsaka klekljarica se vpiše v spominsko knjigo © Jernej Jemc

»Namen klekljanja na največjem punklju je razpoznavnost, ohranjanje in predstavitev ročno klekljane čipke tujim gostom, ki nas bodo obiskali v okviru svetovnega kongresa,« je povedal Jernej Jemc in povabil vse klekljarice in klekljanje, da jih obiščejo in preživijo lepe skupne trenutke. Število vpisov v spominsko knjigo prijetno narašča, doslej je vanje svoje vtise napisalo že 65 klekljaric in klekljarjev vseh generacij. Pridružite se jim, vse informacije so vam na voljo na spletni strani Čipke Mojca.

 

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...