papež z begunci
Kaj pomeni papeževa gesta sprejema muslimanskih beguncev?
Marjana Debevec
Papeževa odločitev, da v Vatikan sprejme 12 beguncev iz Sirije, je v javnosti sprožila različne odzive. Posebej pomenljivo pa je bilo, da so se krščanski voditelji združili v delu za človeka.
Papež je bil že kot kardinal Bergoglio vedno blizu trpečim in zapostavljenim. Ni ga zanimala politika, opozarjal pa je na nepravičnosti in korupcijo. Bil je neizprosen, ko je šlo za človeka in njegovo dostojanstvo. To je pokazal, ko je svoje prvo apostolsko potovanje na mestu Petrovega naslednika opravil na Lampeduso. Tokrat pa je želel, da bi se oči svetovne javnosti uprle na otok Lezbos, kjer so v iskanju preživetja, ali pa boljšega jutri, obtičale številne družine. Ni predlagal političnih rešitev; to prepušča voditeljem držav in ustanov. Pokazal pa je, kako se evangeljsko odzvati na trpljenje ljudi.
To pa ni storil sam, ampak je bilo zaradi navzočnosti pravoslavnega patriarha Bartolomeja I. njegovo dejanje še močnejše. »V treh krščanskih verskih voditeljih sem zaznala novo razsežnost migracijskega pojava, ki smo ga prej bolj videli v ekonomski luči. Velik izziv pa je uspeti odkriti v teh ljudeh, ki prihajajo od zunaj, v tujcih, kulturno, človeško in krščansko razsežnost duše, ki jo mora tudi Evropa na novo odkriti«, je papežev obisk komentirala novinarka katoliške agencije SIR Patrizia Caiffa.
Z otoka Lezbos je papež odpotoval v spremstvu treh muslimanskih družin iz Sirije, ki so imele urejene dokumente za odhod. V Vatikanu so jih sprejeli v centru za begunce, ki ga upravlja skupnost sv. Egidija. »Ko so zaslutili, da se bodo vrnili s papežem, so nenehno ponavljali: Hvala, hvala! Ena od teh družin je papeža prosila: 'Molite za nas!', papež pa jim je odvrnil: Vi molite zame«, je povedala voditeljica omenjenega centra Daniela Pompei.
V centru, kjer so omenjene muslimanske družine nastanjene, se je že danes začel integracijski postopek, ki je ključen, da se lahko tujci vključijo v življenje nove družbe. Vsi se bodo učili italijanskega jezika, otroke pa bodo vpisali v šolo. Skupnost sv. Egidija namerava v prihodnosti v ta postopek vključiti še več beguncev iz različnih koncev sveta in jim tako pomagati na njihovi trnovi življenjski poti.
Ob sklepu pa še tale misel: papež Frančišek je s to gesto naredil več za medverski dialog, kot bi lahko odločili ali se dogovorili na raznih medverskih konferencah. Pokazal nam je, da veliko več kot pogajanja veljajo konkretna dejanja ljubezni in usmiljenja.
