Papež Frančišek in nadškof Ivan Jurkovič
Papež sprejel nadškofa Jurkoviča
Slovenija Marjana Debevec
Grčija se pripravlja na obisk papeža Frančiška, ki bo otok Lezbos obiskal jutri. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža p. Federico Lombardi je na tiskovni konferenci povedal, da gre za izključno humanitarno in ekumensko potovanje, saj se bo svetemu očetu pri srečanju z begunci pridružil tudi ekumenski patriarh Batolomej I. Papeževo potovanje na otok Lezbos pa je bila tudi ena od osrednjih tem pogovora med papežem Frančiškom in novim stalnim opazovalcem Svetega sedeža pri uradu Združenih narodovo v Ženevi nadškofom Ivanom Jurkovičem.
Za Radio Vatikan je po srečanju msgr. Jurkovič med drugim povedal: „Papež mi je zaupal nekatere skrbi v zvezi z delom Združenih narodov. Mislim, da je bil bil prvi papežev vtis to strašno presenečenje imeti v zadnjih letih vojno tako blizu in tudi njene posledice. Zato se je spontano odločil, da bi rad nekaj naredil, takoj pa je njegovo odločitev podprla tudi grška pravoslavna Cerkev.“
„Papež mi je povedal tudi, da ga vedno bolj presenečajo dinamike v razvoju svetovne ekonomije, ki ne proizvajajo dela. Proizvajajo se dobrine, tudi velika bogastva, veliko ljudi pa ostane brez zaposlitve“, je še povedal nadškof Ivan Jurkovič, ki je spregovoril tudi o solidarnosti v begunski krizi. Prepričan je, da trpeče človeštvo potrebuje organiziran in usklajen odgovor. Nekateri problemi se bodo po njegovem rešili, na druge se bomo navadili. Vendar pa je nadškof prepričan, da bodo prišli mirnejši časi kot so danes.
Za slovensko oddajo Radia Vatikan pa je nadškof Jurkovič povedal:
Hotel sem se predvsem papežu predstavit v tej novi službi in ga vprašat po splošnih pogledih, ki jih ima za tako različno delo, ki me čaka v Ženevi. Papež, ki je imel danes pred mano veliko gostov, je povedal nekaj misli, ki ga danes posebno težijo v evropskem in tudi v svetovnem kontekstu. Prvo je gotovo to, da smo se nekako navadili na vojno, da imamo vojno, konflikt in vse posledice vojne tako blizu doma, begunce, ljudi brez pravic, nasilje… To ga je tudi spodbudilo za naslednje potovanje v Grčijo in pri tem je zanimivo, da so bili s tem soglasni vsi pravoslavni škofje, ker so videli, da je to zelo potrebno v tem tako dramatičnem trenutku.
Drugo, ko papež gleda na dogodke v svetu in ga skrbijo, je to, da se vse razvijanje svetovnega gospodarstva ne poveča zadosti hitro, da bi bilo dovolj delovnih mest. Tako je dosti ljudi, predvsem mladih nezaposlenih. Jasno, da to on, človek, ki pozna življenje, vidi v tem posebno nevarnost za razkrojitev človeka. Mlad človek, ki v polnosti svojih sposobnosti ne najde dela, v nekaterih delih sveta takega dela sploh ni in ga tudi v bližnji prihodnosti ne bo. To so velike stvari, ki papeža spremljajo in jih je hotel tudi meni posredovati, saj so v velikem skupku dokumentov, ki jih moramo pregledat tudi delo, migracija, zdravje, enakost…
Papeža je zanimalo, kako so bili moji zadnji dnevi v Rusiji, posebno po njegovem srečanju s patriarhom Kirilom. Videl sem lahko, da mu je resnično ta dogodek prinesel ogromno osebnega zadovoljstva in sreče ter ga osrečuje tudi sedaj. Tako s temi vtisi in s tem srečanjem začenjam svojo misijo v Ženevi.
