Papež na Kavkaz kot glasnik miru in dialoga
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Majhne katoliške skupnosti v Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu so navdušeno sprejele novico o papeževem obisku. Kot je znano, se bo v Armeniji mudil junija, v Gruziji in Azerbajdžanu pa jeseni. Apostolski administrator na Kavkazu msgr. Giuseppe Pasotto je poudaril, da bo papež Frančišek prišel kot glasnik miru in dialoga. Ob tem je izrazil upanje, da bo v času obiskov na konfliktnem območju v Gorskem Karabahu na meji med Armenijo in Azerbajdžanom trajalo premirje. Dodal je še, da se bo sveti oče podal na območje Kavkaza, kjer katoliške skupnosti številčno niso pomembne, a imajo veliko moralno vrednost, saj spajajo odnose z različnimi situacijami.
Katoliške skupnosti na Kavkazu so majhne. V Armeniji je približno 160 tisoč vernikov, v Gruziji 50 tisoč. Skupnost v Azerbajdžanu pa šteje le 350 katoličanov. Del nje so tujci, ki delajo v državi, drugi so lokalni prebivalci, ki so povezani s salezijanci. Sicer pa je azerbajdžansko prebivalstvo večinsko muslimansko.
Ordinarij za armenske katoličane v Vzhodni Evropi, Raphael Minassian, je pojasnil, da bo svetega očeta med potovanjem po Armeniji, tudi med protokolarnimi dogodki, spremljal vrhovni patriarh in katolikos vseh Armencev Karekin II. Navzoči bodo vsi duhovniki in škofi Armenskega katoliškega patriarhata. Z različnih koncev sveta se bodo zbrali, da bi sprejeli papeža. Vrhunec obiska bo sveta maša 25. junija v mestu Gyumri, kjer prebiva največji del armenske katoliške skupnosti.
Kot je še povedal msgr. Minassian, bo obisk papeža Frančiška zanje blagoslov, spodbuda, da nadaljujejo s svojim poslanstvom, in izjemna priložnost za celoten armenski narod, da izrazi svojo hvaležnost za vse, kar je zanj storil sveti oče. Ob tem spomnimo, da je papež Frančišek prav na današnji dan pred enim letom na slovesnosti v Vatikanu ob 100. obletnici poboja milijona in pol Armencev le-tega označil za prvi genocid 20. stoletja.
Po papeževih besedah je naša človeška družina v preteklem stoletju prestala tri množične in nepredstavljive tragedije. »Prva, ki na splošno velja za prvi genocid 20. stoletja, je zadela armensko prebivalstvo," je dejal Frančišek, pri čemer je citiral izjavo, ki sta jo podpisala papež Janez Pavel II. in armenski patriarh leta 2001. Turčija, ki se ne strinja, da je šlo med letoma 1915 in 1917 za genocid, je takrat odpoklicala svojega veleposlanika pri Svetem sedežu.
