Evropski parlament za centraliziran evropski azilni sistem
Svet Andrej Šinko
Evropski parlament se zavzema za uvedbo centraliziranega azilnega sistema Evropske unije, s katerim bi lahko bolje upravljali naraščajoče tokove migrantov in prosilcev za azil. Kot poudarja poročilo, ki ga je potrdila večina evropskih poslancev, je nujno uvesti tudi varne in zakonite poti, da begunci na poti v Evropo ne bodo več tvegali življenja.
Poročilo, ki sta ga pripravili malteška poslanka Roberta Metsola in poslanka iz Italije Kashetu Kyenge, zahteva tudi temeljit pregled dublinskih pravil, da bi lahko zagotovili delitev odgovornosti in solidarnost med članicami ter hitrejše obravnavanje prošenj za azil. Sedanji sistem, po katerem je za obravnavo prošnje za azil pristojna članica unije, v katero je migrant vstopil najprej, namreč ne upošteva, da je na nekatere države, kot sta Italija in Grčija, pritisk migrantov večji. Parlament zato predlaga vzpostavitev centralnega sistema za sprejemanje prošenj za azil. Sistem, ki bi lahko vključeval kvote za posamezne države članice, bi temeljil na žariščnih točkah, iz katerih bi prerazporejali begunce po uniji.
Evropski parlament tudi poziva države članice, naj spoštujejo zaveze za nujne premestitve beguncev, in vztraja, da osemindvajseterica potrebuje zavezujoč ter obvezen pravni pristop glede preselitev prosilcev za azil. »Migracijske krize se ne da rešiti hitro in preprosto,« je v dopoldanski razpravi pred današnjim glasovanjem opozorila evroposlanka Metsola. »Proti migracijam se ne bi smeli boriti, morali bi jih upravljati,« je dodala soporočevalka Kyenge, ki je poudarila, da bi moral evropski pristop temeljiti na solidarnosti in delitvi odgovornosti.
S tem so se v razpravi strinjali številni poslanci. Nekateri pa so bili proti, češ da članic in njihovih državljanov ne moremo kar prisiliti, da sprejmejo migrante, če tega ne želijo. Številni so v razpravi omenjali premestitve, ki morajo delovati. Evropski komisar Dimitris Avramopulos je pozval države, naj spoštujejo ta sistem in naj izvajajo tudi preselitve. Ob tem je dejal, da potrebujemo politiko, ki ne bo škodovala schengnu.
Evropski poslanec Milan Zver je med razpravo opozoril na povezavo med migrantsko krizo in varnostnimi razmerami v Evropi ter na radikalizacijo prebežnikov. Kritičen je bil tudi do Turčije in menil, da ji Evropska unija pri reševanju migrantske krize ne bi smela dovoliti izsiljevanja. Po drugi strani je pohvalil Makedonijo, ki se je v krizi po njegovih besedah »izkazala kot prava zaveznica Evropske unije«, a povezava kljub temu še ni določila datuma za začetek njenih pristopnih pogajanj.
