Antologija slovenskih glasbenikov v Avstraliji

| 28.04.2016, 07:10 Matjaž Merljak

V Melbournu v Avstraliji je izšla obsežna antologija slovenskega glasbenega ustvarjanja na peti celini avtorice Katarine Vrisk, učiteljice glasbe in organistke v slovenski cerkvi v Melbournu.

Delo ima v izvirniku naslov Anthology of Slovenian Australian Musicians. Avtorica je na dan izzida, 8. februarja, na Prešernov dan 2016, prek družabnega omrežja Facebook zapisala: »A most important day in my life - my books have arrived!« (Najpomembnejši dan v mojem življenju - knjige so prišle!)

Delo povzema pestro glasbeno ustvarjanje Slovencev, ki so po drugi svetovni vojni začeli množično prihajati v Avstralijo in njihovih potomcev do današnjih dni. Podrobni predstavitvi več kot sedemdesetih posameznih pevcev in inštrumentalistov je dodano bogato slikovno gradivo; predstavljene so številne vokalne in instrumetalne zasedbe, pa tudi utrip slovenske skupnosti v Avstraliji, ki brez pesmi in glasbe ne bi bila taka kot je.

Ob nedavnem obisku p. Cirila Božiča, voditelja slovenskega misijona Sv. Cirila in Metoda v Melbournu, kjer je Katarina Vrisk že desetletja organistka in voditeljica različnih zborovskih zasedb, smo ga prosili, da nam predstavi Antologijo slovenskih glasbenikov v Avstraliji. Kot je povedal, so z navdušenjem sprejeli obsežen prikaz več kot sedemdestletnega glasbenega ustvarjanja Slovencev v Avstraliji. Uradno predstavitev, na kateri se jim je pridružila tudi veleposlanica Slovenije v Avstraliji Helena Drnovšek, so imeli 21. februarja po nedeljski maši v dvorani pod cerkvijo v Kew. »V knjigi je veliko slikovnega gradiva, veliko podatkov, veliko vsega. Toliko stvari je zbrala iz življenja slovenske skupnosti od konca štiridesetih let naprej, da vsi z navdušenjem pogledajo … ’Tudi če nisem sodeloval pri tem ansamblu, sem bil pa na njihovem koncertu!’ Ljudje listajo, iščejo, obujajo spomine … Včasih za koga ne vemo, pa skušamo ugotoviti, kdo bi to bil. Antologija je bila izredno lepo sprejeta in težko pričakovana.«

In kaj pravi o Antologiji slovenskih glasbenikov v Avstraliji njena avtorica Katarina Vrisk? Ko smo jo prosili, če bi na kratko spregovorila o sebi in svojem delu, je bila zaskrbljena, saj ji slovenščina ni tako blizu kot angleščina. Pogumno se nam je predstavila: »Sem doma iz Melbourna, v Viktoriji, Avstraliji, na drugem koncu sveta. Odraščala sem ob glasbi, saj je ansambel, ki ga je imel oče, nekaj let vadil pri nas doma. Igrali so narodnozabavno glasbo. Jaz sem se najprej učila klavir in se zanimala za klasično glasbo. Po končani gimnaziji in srednji glasbeni šoli sem študirala za učiteljico glasbe in zdaj učim v višji šoli.« O pobudi za zbiranje gradiva o slovenskih glasbenikih pa je povedala: »V juliju 2009 so v slovenskem misijonu v Kew pripravili srečanje glasbenih ansamblov. Prišlo mi je na misel, da zgodbe teh glasbenikov niso nikjer zapisane. Potem sem pomislila tudi na druge skupine, na zbore, na posameznike in male ansamble.« V naslednjih letih je srečala veliko ljudi, slišala veliko zgodb in marsikaj tudi prebrala v časopisih oziroma v arhivih … Nabralo se je obsežno gradivo, ki ga je bilo potrebno urediti in predstaviti javnosti.

Vsebina Antologije slovenskih glasbenikov v Avstraliji. V prvem poglavju so predstavljeni pevci solisti. V drugem poglavju Katarina predstavlja posamezne inštrumentaliste. V naslednjem poglavju so predstavljene manjše vokalne zasedbe od duetov, prek družinskih zborčkov do nekaterih kvartetov. V četrtem poglavju so predstavljene manjše inštrumentalne zasedbe. V petem poglavju so predstavljene zborovske zasedbe, ki so se oblikovale v slovenskih misijonih in številnih krajih, kjer so se rojaki zbirali pri slovenskem bogoslužju, pa tudi po slovenskih klubih. Šesto poglavje je posvečeno narodnozabavnim ansamblom in drugim vokalno-inštrumentalnim zasedbam, ki so nastopale na slovenskih prireditvah, pa tudi na raznih festivalih, na katerih se predstavljajo etnične skupine, ki sestavljajo pisalno avstralsko družbo. Zadnje poglavje je posvečeno slovenskim skladateljem oziroma in poklicnim glasbenikom, ki so se uveljavili tako med slovensko kot avstralsko skupnostjo.

Med posamezna poglavja je avtorica antologije uvrstila še krajše prispevke. Prvi je posvečen harmoniki, njeni razširjenosti na peti celini z zanimivim zapisom o najstarejši Kuclerjevi harmoniki v tem delu sveta, ki jo hrani družina Brežnik v Sydneyu. Katarina je predstavila tudi prve kulturne prireditve med Slovenci v Avstraliji. Posebno pozornost je namenila mladinskim koncertom, ki so jih štiri desetletja organizirali slovenski misijoni v Adelaidi, Melbournu in Sydneyu. Krajši zapis je posvečen turneji ansambla Lojzeta Slaka, ki je leta 1972 obiskal Avstralijo. Predstavljeni so še ansambli, ki so nastopali za druge narodne skupnosti, zlasti za Avstrijce oziroma Nemce. Če bi kdo želel zvedeti kaj več o Antologiji ali imeti celo svoj izvod, se lahko obrne na Jurija Pinterja /+386 (0)31 648 913, mail