Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Meta PotočnikMeta Potočnik
Dubaj (foto: pexels)
Dubaj | (foto: pexels)

Pogovor s slovenskim podjetnikom v Dubaju

Svet Andrej Šinko

Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu so v regiji obstali številni tujci, med njimi tudi več sto Slovencev. Največ, približno 200 v Dubaju, še približno 100 pa v Izraelu. Države v regiji so večinoma zaprle zračne prostore, nekateri leti pa so danes vseeno bili izpeljani. Članice Evropske unije zato iščejo rešitve, kako bi svoje državljane prepeljale domov. Slovencem naj bi bil zagotovljen prevoz iz Omana z dvema čarterjema.

Na Bližnjem vzhodu je zaradi zaprtih zračnih prostorov in odpovedi poletov ujetih na deset tisoče tujcev, tudi številni Evropejci. Največ, kar 20 tisoč naj bi jih obstalo v Združenih arabskih emiratih, kjer je ujetih tudi 200 Slovencev. Nekateri vztrajajo na letališčih, nekateri so bili nameščeni v hotelih, država pa kot zagotavlja naj bi jim pokrila te stroške.

Številni Slovenci so v Dubaju tudi zaradi dela, mnogi za zdaj o vrnitvi ne razmišljajo. Podjetnik Nejc Soklič je poudaril, da je sicer prisotne nekaj negotovosti. »Zadeti so bili tudi civilni objekti, vključno z letališči, stanovanjskimi območji in drugo infrastrukturo. V praksi se čuti neka napetost, predvsem zato, ker smo dojemali celotno situacijo oziroma konflikt kot neko oddaljeno stvar. Zdaj pa je to postalo del našega vsakdana oziroma se je prestavil ta konflikt na lokalno območje.«

Po besedah sogovornika infrastruktura še vedno deluje, med drugim je tako omogočena dostava hrane in drugih dobrin, prav tako dokaj normalno poteka življenje, je pa bil nekoliko drugačen jutranji odhod na delo. »Ulice so bile dejansko prazne. Tudi tukaj v poslovnih prostorih, kjer imamo pisarne, smo enih redkih, ki delamo, večina ostalih je od doma. Ulice so že zadnje dva dni dokaj prazne, manj je prometa, tudi v zraku, ni letal, kot je to običajno.«

Približno 100 Slovencev naj bi se nahajalo tudi v Izraelu, po pojasnilih slovenskega zunanjega ministrstva gre večinoma za rezidente, ki se običajno ne odločijo, da bi v primeru krize zapustili državo, v Iranu pa medtem na začasnem bivanju naj ne bi bilo Slovencev.

Kdaj se bodo lahko vrnili Slovenci?

Podpredsednik vlade Matej Arčon je sporočil, da naj bi naša država za Slovence, ki bi se želeli vrniti iz kriznih žarišč organizirala dva čarterja iz Omana. »V tem trenutku se urejajo prevozi iz vseh ostalih območji do Omana oziroma Muskata, od kjer naj bi v prihodnjih dneh poletela dva čarterja in vrnila Slovenke in Slovence domov k družinam in prijateljem.«

Arčon je dejal še, da ima Slovenija v pripravljenosti tudi letali falcon in spartan, če bo potrebno zagotoviti še dodatne prevoze. Slovenskim državljanom so za pomoč sicer na voljo veleposlaništva v Tel Avivu, Abu Dabiju, Kairu in tudi Teheranu, kjer so so sicer aktivnosti omejene.

»Svetujemo, da se slovenski državljani zadržujejo na varnem, ostanejo v stiku z nami oziroma našimi predstavniki na veleposlaništvu in spremljajo razmere, ter seveda upoštevajo tudi navodila lokalnih varnostnih organov. To velja tako za Združene arabske emirate, za Katar in za druge države, kjer se pač dogajajo vojne aktivnosti,« je dejal vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve Viktor Mlakar.

Ministrica Tanja Fajon je včeraj sicer dejala, da je Slovenija v stalnem kontaktu z drugimi članicami Unije za umik naših državljanov. Na Bližnjem vzhodu se namreč nahaja tudi približno 30 tisoč Nemcev in precej državljanov drugih članic Unije.

Po podatkih naših turističnih agencij naj bi približno 800 Slovencev ostalo ujetih tudi na območju Azije in Oceanije. Gre za potnike, ki se vračajo iz Avstralije, Indonezije, Hongkonga, Maldivov ali od drugod. Ker je bilo njihovo potovanje onemogočeno zaradi vojne oziroma višje sile, pa bodo dodatne stroške morali nositi sami, je poudaril generalni sekretar Združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević.

Svet

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica