Brglez želel ubraniti institut referenduma pred zlorabo (!?)
Slovenija Tone Gorjup
Odločitev predsednika državnega zbora Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih vložili predstavniki delavcev migrantov, je naletela na podporo dela pravne stroke. Kot je Brglez danes pojasnil, je to storil z namenom, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo. Da bi lahko šlo za zlorabo pravice do referenduma, menita tako nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Tone Jerovšek kot tudi zakonodajna služba državnega zbora. Medtem SDS zahteva njegov odstop. Predsednik države pa se bo pred uradno razglasitvijo zakonov, zaradi katerih naj bi bil razpisan referendum, posvetova s pravnimi strokovnjaki.
Predsednik državnega Milan Brglez se je včeraj odločil, da ne določi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov, ki jih je vložil Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Danes je v utemeljitvi svoje odločitve povedal, da se je tako odločil, zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo, in ne zato, da bi ga omejil ali odpravil. Predsednik sindikata delavcev migrantov Martin Ivec je v odzivu na odločitev zapisal, da Slovenija ni več demokratična, pravna in pravična država, temveč njena ureditev spominja na "banana republiko". Napovedal je še, da se bodo obrnili na ustavno sodišče. Medtem je Brglezova odločitev naletela na podporo dela pravne stroke.
Da bi lahko šlo za zlorabo pravice do referenduma, menita tako nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Tone Jerovšek kot tudi zakonodajna služba državnega zbora. Po mnenju slednje obstajajo objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma. Po besedah Jerovška je zelo pomembno, kako bo Brglez utemeljil odločitev. Moral bi se opreti na izrecne izjave pobudnikov, da gre za zakone, ki jih ne zadevajo. Te dokazujejo, da pobudniki referenduma ne izkazujejo pravnega interesa. Sicer bi lahko vsak miniral pravni sistem in v tem primeru bi lahko zastal celoten proces zakonodajnega urejanja, je še dodal Jerovšek.
Večina strank je medtem poudarila, da Brglez za svojo odločitev nosi tako pravno kot politično odgovornost. A na vprašanje, ali bo v primeru, da ustavno sodišče ne pritrdi njegovi odločitvi, odstopil, predsednik državnega zbora Milan Brglez ni odgovoril konkretno. Dejal je, da mora najprej sodišče odločiti o tej zadevi. A 84. člen ustave po njegovih besedah jasno govori o tem, od česa je odvisno mesto predsednika državnega zbora. O njem odloča večina glasov vseh poslancev. Vodja poslancev SD Matjaž Han je bil sicer kritičen do tega, da je Brglez sprejel odločitev brez usklajevanj s strankami ali koalicijo. Poslanec NSi Jožef Horvat je ocenil, da naj o pravilnosti te odločitve odloči sodišče in če mu ne bo pritrdilo, mora predsednik državnega zbora prevzeti vso odgovornost. Odločitev predsednika državnega zbora Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za zahtevo za referendume, ima po mnenju poslanca DeSUS Tomaža Gantarja pozitivne in negativne strani. Po eni strani lahko prinese neko pravno prakso, po drugi strani pa je Brglez odločitev sprejel sam, zato bo tudi sam nosil posledice. Po oceni ZL bi o zavrnitvi zbiranja podpisov moral odločati državni zbor in ne Brglez sam. Poslanec Bojan Dobovšek iz skupine nepovezanih poslancev meni, da gre pri odločitvi Brgleza za kreativno razlago zakonodaje in pojav fluidne pravne države, kjer se pravo razlaga glede na plačana pravna mnenja in v korist stranke na oblasti. Če bo odločitev padla na sodišču, se bo zavzel za njegov odstop. Vinko Gorenak iz SDS pa meni, da je Brglez s tem, ko ni razpisal roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude, grobo kršil ustavo in zakon. Napovedal je, da bodo v SDS v parlamentarno proceduro še danes vložili predlog za njegovo takojšnjo razrešitev. Po Gorenakovih besedah se je gotovo mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po mnenju Gorenaka ni relevantno. "Relevanten je zakon o referendumu in ljudski iniciativi in relevanten je poslovnik DZ," je pojasnil. Če nekdo na zakonit in tehnično pravilen način zbere 2500 podpisov in zahteva razpis roka za zbiranje 40.000 podpisov pod referendumsko pobudo, notranje ministrstvo pa potrdi pravilnost zbiranja podpisov, potem predsednik državnega zbora po besedah Gorenaka "nima nobene možnosti več". "Dolžan je razpisati rok za zbiranje podpisov!"
