Manj tvegano pitje alkohola bi ohranilo vsaj dve življenji na dan

Slovenija | 30.04.2016, 07:00

Škodljiva raba alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in tudi družbeni problem, saj posledice nosijo tako posameznik kot njegovi svojci in celotna družba. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo: Manj tvegano pitje alkohola bi ohranilo vsaj dve življenji na dan.

Začnimo s statističnimi dejstvi:»Registrirana poraba alkohola v letu 2014 je v Sloveniji znašala 10.9 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, kar predstavlja visoko porabo alkohola,« ugotavlja zdravnica psihiatrinja dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ.

Leta 2014 smo v Sloveniji zabeležili 804 primere smrti, izključno zaradi alkohola. Skupaj je bilo dobrih 3500 primerov bolnišničnih zdravljenj, 184 primerov je bilo mlajših od 19 let. Vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta vsaj dve osebi, v bolnišnicah pa se vsakodnevno zdravi 10 oseb zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica izključno škodljive rabe alkohola. Vse te smrti in bolnišnična zdravljenja bi lahko preprečili že z manj tveganim pitjem alkohola. Zdravnica dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ je opozorila, da v Sloveniji problematika alkohola že dolgo predstavlja velik javnozdravstveni in tudi širši družbeni problem.

»Za Slovenijo je namreč značilna izrazito lahka dostopnost do alkohola, pa tudi pri izrazito visoki porabi alkohola na prebivalca imamo družbeni odnos, ki je alkoholu kulturološko naklonjen in spodbuja pitje alkohola, do opijanja v javnosti pa je izrazito strpen. To se odraža tudi v problematičnih pivskih navadah Slovencev.«

Še posebej so skrb zbujajoči podatki, ki kažejo, da se težje zdravstvene posledice zaradi alkohola pojavljajo tudi že pri mladoletnih.

»Človeški možgani dozorevajo do srede 20. letih in tudi kasneje in so prav zato v tem obdobju dovzetnejši za učinke in posledice alkohola. Ravno zaradi razvojnih značilnosti človeških možganov zgodnejši stik z alkoholom predstavlja večje tveganje za kasnejši razvoj zasvojenosti z alkoholom. Alkohol ima psihoaktiven učinek, povzroča odmiranje možganskih pa tudi drugih celic in povzroča zasvojenost«, je opozorila zdravnica dr. Barbara Lovrečič.

Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga strokovnjaki povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Vendar tveganje za nastanek raka ni prisotno le pri čezmernih pivcih alkoholnih pijač. Raziskovalci namreč soglašajo, da ne poznamo varne količine ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka, tako imajo večje tveganje za nastanek raka tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne pijejo. Splošna javnost pa ne pozna dovolj dobro tveganj za nastanek raka, ki so povezane z izpostavljenostjo alkoholu

Upoštevajoč te številke, je alkohol zagotovo družbeni problem. Zavedajmo se tega tudi v dneh, kot so prazniki in dela prosti državni dnevi, ki so pred nami.