VIDEO: Pogovor ob 10-letnici škofij s škofi Glavanom, Lipovškom in Štumpfom
Slovenija | 07.04.2016, 16:48
Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 mariborsko škofijo povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter na njenem ozemlju ustanovil celjsko in murskosoboško škofijo. Hkrati je na ozemlju ljubljanske nadškofije in metropolije nastala še novomeška škofija. Deseti obletnici nove organiziranosti Cerkve v Sloveniji smo pozornost namenili tudi v našem programu, med drugim smo v oddaji Pogovor o gostili zdajšnje ordinarije naših najmlajših škofij.
Deseti obletnici nove organiziranosti Cerkve v Sloveniji je prav tako posvečen letošnji teološki simpozij, ki so ga v preteklem tednu gostili v Stični, Mariboru, Vipavi in Celju, prihodnjo sredo ga bodo pripravili še v Veržeju. Na njem je predavatelj cerkvene zgodovine na ljubljanski teološki fakulteti Bogdan Kolar spomnil, da se je pri nas po drugi svetovni vojni večkrat pojavila ideja o novih škofijah. "Vedno znova so se javljali glasovi, da naj bi se cerkvene strukture prilagodile in da ne bi bilo škoda imeti še kakšnega škofa več." Pojasnil je tudi, da so se v državah z normalnimi razmerami prilagoditve potrebam dogajale sproti, v državah s komunističnim sistemom je bilo to bolj zahtevno. "V mnogih primerih je bilo sploh nemogoče, saj so želele imeti politične oblasti pomembno oziroma celo odločilno vlogo, saj je šlo pri tem tudi za spreminjanje škofijskih meja in imenovanje škofov, kar je pravica Svetega sedeža. Ker z njim oblasti niso imele urejenih odnosov, je ureditev ostajala takšna, kakršna je bila ob koncu druge svetovne vojne." Novo obdobje, povezano z vprašanjem razdelitve škofij, se je v Cerkvi v Sloveniji začelo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Imenovana je bila posebna komisija, ki je zbirala gradivo in preverjala možnosti.
Da je bila ustanovitev novih škofij zelo dobra poteza, ocenjujejo njihovi zdajšnji ordinariji. Celjski škof Stanislav Lipovšek je v oddaji Pogovor o ocenil, da je šlo za odgovor na znamenja časa. Spomnil je, da je bilo knežje mesto sedež škofije že v rimski dobi. "Od takrat je obstajala skrita želja po obnovitvi te škofije. V zadnjih desetih letih se je ta krajevna Cerkev vendarle na novo vzpostavila in uresničuje svoje poslanstvo." Murskosoboški škof Peter Štumpf je menil, da se je z novo organiziranostjo Cerkve v Sloveniji spremenil odnos z državo, ob tem je naštel še nekaj prednosti. "Tako je Slovenska škofovska konferenca bolj kompetenten sogovornik v odnosu do države. Škofje imamo na dve leti enkrat skupaj duhovne vaje, kar je zelo pričevalno. Škofje smo navzoči ne le v lastnih škofijah, ampak po vsej Sloveniji. V murskosoboški škofiji to pridobitev doživljamo tudi tako, da je škof blizu duhovnikom." Novomeški škof Andrej Glavan je priznal, da je deset let kratka doba za pregled sadov in dosežkov, a verjame, da so se nekateri že pokazali. "Pastoralni uspehi so gotovo, to kažejo tudi številke. Zdi se mi, da bi bilo zmanjšanje raznih statističnih podatkov še veliko večje, če ne bi bile ustanovljene škofije. Res je, do določenega zastoja, zmanjšanja je prišlo v vsej Katoliški Cerkvi, redka so področja, kjer sekularizacija ni imela svojega vpliva. Vendar se mi zdi, da pri nas ni prišlo do takega zastoja."
