najvodnatejši rudnik v Sloveniji
Najbolj vodnat rudnik v Sloveniji
Blaž Lesnik
Po koroški pripovedki je bilo perkmandelcu, gorskemu škratu, ki že od nekdaj domuje v nedrju mogočne Pece, prav, da so ljudje, še posebej rudarji, ki jim je primanjkovalo kruha, izkoriščali bogastvo gore. A ker je bil hudomušne narave, jim je včasih rad ponagajal. Perkmandelc se od svojih bratrancev se razlikuje po tem, da se ne boji vode, saj je Mežiški rudnik najbolj vodnat v Sloveniji.
Rudnik svinca in cinka Mežica pa je tudi eden najstarejših rudnikov v Evropi s prvimi pisnimi omembami iz leta 1665. V goro Peco na slovensko - avstrijski meji v vzhodnem delu Karavank so mežiški knapi v več kot treh stoletjih izvrtali približno 800 kilometrov rovov. Po njih so na dan spravili milijone ton svinčeve in cinkove rude. Rudo so na tem območju odkrili že Rimljani, prvi zapis o odkopanem svincu pa je v računski knjigi koroškega vojvode Ernesta Železnega iz leta 1424. Mežiški rudnik je svoj vzpon doživel pod Napoleonovimi Ilirskimi provincami leta 1809.
Zaradi izrazito kraškega podzemlja se vode s Pecinega površja zbirajo v njenem osrčju. Ob širjenju rudnika je bil izziv, kako prečrpati ogromne količine vode, vedno večji. Med letoma 1898 in 1965 je bilo zgrajenih 10 električnih central, s pomočjo katerih so na leto prečrpali za 10.000 olimpijskih bazenov vode. Zaradi izčrpanih rudnih zalog je bilo leta 1993 odkopavanje ustavljeno. Zadnjo rudo so knapi pripeljali oktobra 1994 in začelo se je zalivanje spodnjih delov rudnika, ki je danes pod vodo. Naš najbolj vodnat rudnik je zdaj preurejen v muzej, skozi osrčje Pece pa so speljali tudi kolesarsko pot.
Vir: Tomo Jeseničnik: Slovenija v presežnikih, www.podzemljepece.com, wikipedia.org
