Prenovljena Bloudkova velikanka (foto: sl.wikipedia.org)
Prenovljena Bloudkova velikanka

Največja skakalnica in nje mejniki

| 19.03.2016, 07:30 Blaž Lesnik

Planica je dolina skakalnega in smučarsko tekaškega športa. Največja skakalnica na svetu, kjer se vsako leto tradicionalno sklene svetovno prvenstvo v smučarskih skokih oziroma poletih, uradno beleži že 228 poletov prek 220 m, od tega devet s padcem oziroma dotikom. Rekord letalnice je leta 2015 z 248,5 m postavil je Peter Prevc.

Poglejmo še v zgodovino planiških mejnikov. 25. marca leta 1934 je Norvežan Birger Ruud s skokom, dolgim 92 metrov, postavil prvi svetovni rekord. Že dve leti zatem, ko se je pod skakalnico zbralo kar 15.000 ljudi in je napravo blagoslovil škof Gregorij Rožman, je takrat komaj osemnajstletni Avstrijec Sepp Bradl pred očmi objokanih Norvežanov presegel prvo magično mejo: skočil je 101,5 metra, a so mu tabli pripisali 101 meter, saj je bilo prostora samo za tri številke.

Brata Lado in Jazen Gorišek sta s svojim znanjem in drznostjo leta 1968 dokončala novo in večjo skakalnico in leto kasneje se je tekmovanje v Planici spet vpisalo v zgodovino smučarskoskakalnega športa: od takrat naprej mednarodna smučarska zveza uporablja izraz »smučarski poleti«. 17. marca 1994 je Andreas Goldberger postal človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, a je podrsal, zato je bil skok neveljaven. Finec Toni Nieminen je istega dne pristal pri 203 metrih in tudi obstal na nogah. V zadnjih dveh desetletjih, ko v Planici poteka tradicionalno finale svetovnega pokala, se meje vztrajno premikajo. Na vprašanje »do kam?« si ob pogumnih »orlih« ne upa nihče odgovoriti. Aktualni svetovni rekord v smučarskih poletih je v Vikersundu leta 2015 dosegel Norvežan Anders Fannemel, ki je doskočil pri 251,5 metrih.

Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...