Prenovljena Bloudkova velikanka
Največja skakalnica in nje mejniki
Blaž Lesnik
Planica je dolina skakalnega in smučarsko tekaškega športa. Največja skakalnica na svetu, kjer se vsako leto tradicionalno sklene svetovno prvenstvo v smučarskih skokih oziroma poletih, uradno beleži že 228 poletov prek 220 m, od tega devet s padcem oziroma dotikom. Rekord letalnice je leta 2015 z 248,5 m postavil je Peter Prevc.
Poglejmo še v zgodovino planiških mejnikov. 25. marca leta 1934 je Norvežan Birger Ruud s skokom, dolgim 92 metrov, postavil prvi svetovni rekord. Že dve leti zatem, ko se je pod skakalnico zbralo kar 15.000 ljudi in je napravo blagoslovil škof Gregorij Rožman, je takrat komaj osemnajstletni Avstrijec Sepp Bradl pred očmi objokanih Norvežanov presegel prvo magično mejo: skočil je 101,5 metra, a so mu tabli pripisali 101 meter, saj je bilo prostora samo za tri številke.
Brata Lado in Jazen Gorišek sta s svojim znanjem in drznostjo leta 1968 dokončala novo in večjo skakalnico in leto kasneje se je tekmovanje v Planici spet vpisalo v zgodovino smučarskoskakalnega športa: od takrat naprej mednarodna smučarska zveza uporablja izraz »smučarski poleti«. 17. marca 1994 je Andreas Goldberger postal človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, a je podrsal, zato je bil skok neveljaven. Finec Toni Nieminen je istega dne pristal pri 203 metrih in tudi obstal na nogah. V zadnjih dveh desetletjih, ko v Planici poteka tradicionalno finale svetovnega pokala, se meje vztrajno premikajo. Na vprašanje »do kam?« si ob pogumnih »orlih« ne upa nihče odgovoriti. Aktualni svetovni rekord v smučarskih poletih je v Vikersundu leta 2015 dosegel Norvežan Anders Fannemel, ki je doskočil pri 251,5 metrih.
