Papež poskrbel za dostopnost Božjega usmiljena vsem

Cerkev na Slovenskem | 17.03.2016, 14:43 Tone Gorjup

V zadnjem »Pogovoru o« smo se prilagodili radijskemu misijonu in v studiu gostili dva misijonarja usmiljenja: stolnega župnika v Ljubljani msgr. dr. Jožeta Pluta in župnika romarske cerkve v Olimju p. Ernesta Benka. Spregovorila sta o zakramentu sprave, ki je postavljen v središče leta usmiljenja, o vlogi, ki jima je zaupana v tem letu, pa tudi o pomenu svetih vrat, romanju na kraje milosti in o pripravi na največji krščanski praznik.

P. Ernest Benko in Jože Plut spovedovanje razumeta kot eno od najpomembnejših nalog duhovnika. Strinjata se, da je tudi za podeljevanje tega zakramenta potrebna priprava: »Nekdo mi je nekoč rekel, morda na kakšnih duhovnik vajah, kako modo in pametno je, da predno grem v spovednico, skušam za vse, ki pridejo k spovedi tudi zmolit; in seveda tudi zase«, je dejal Jože Plut. Kot stolni župnik v Ljubljani je poslanstvo misijonarja usmiljenja sprejel po odločitvi papeža, ki je določil, da imajo sveta vrata vse stolne cerkve po svetu. P. Ernest Benko, ki mu je nalogo misijonarja usmiljenja zaupal krajevni škof, ki je tudi njihovo svetišče izbral za svetoletno, je o pripravi na to povedal: »Ni bilo ne vem koliko osebnih napotkov, smo pa sledili govorom svetega očeta, ki je zelo poudarjal prav to usmiljnje do človeka, ki pride k spovedi. Vživeti se v človeka, ki pride; morda ne preveč spraševat ...« Jože Plut je bil na pepelnico in dan pred tem v Rimu, na srečanju s svetim očetom. Za to priložnost se je pri oltarju bazilike sv. Petra ob papežu zbralo več kot 600 duhovnikov iz vseh dežel sveta. Glavno sporočilo papeža misijonarjem usmiljenja je bilo: »Bodite kakor očetje!« Plut je spomnil še na to, da so bile za to priložnost v vatikanski baziliki relivije p. Pia in Leopolda Mandiča, ki sta zavetnika leta usmiljenja.

Oba gosta v oddaji sta v nadaljevanju poudarila, da je Bog tisti, ki odpušča, usmiljenje prihaja od Očeta. Odločitev papeža, za množična sveta vrata in številne misijonarje usmiljenja, Plut razume kot željo, da bi bili res vsi lahko deležni Božjega usmiljenja. Prav zato izbrani duhovniki podelijo odvezo za vse grehe, tudi za tiste, ki so pridržani svetemu sedežu. V Ljubljani so za sveta vrata izbrali tako imenovana »ljubljanska vrata«, na katerih so upodobljeni škofje ordinariji 20. stoletja. Svojevrsten zgled usmiljenja je za stolnega župnika nadškof Vovk »kot predstavnik Cerkve, kot Kristusov namestnik ... kot tisti, ki so mu duhovnike in vernike zapirali. Koliko vere, koliko ljubezni, koliko usmiljenja in Božje milosti je on moral imeti, da je vse to prenesel.« Sveta vrata v Marijini cerkvi v Olimju niso nič posebnega je dejal p. Ernest in dodal: »So pa glavna vrata, težka, močna. Že s tem, ko stopiš pred ta vrata, se zaveš, da si pred neko važno in pomembno stavbo.« Prepričan je, da svet prostor začne vstopati v obiskovalca cerkve, začne delovati nanj. In če nekdo pride, da bi se odprl Božjemu usmiljenju, je namen, ki ga imajo sveta vrata, dosežen. Drugim poudarkom pogovora o lahko prisluhnete v priponki ali v audio arhivu Radia Ognjišče.